Koliko let potrebuje jablana do polne rodnosti?

Evrosad je eden izmed več kot 130 slovenskih dobaviteljev Hoferja. Sodelovanje, ki se je na pobudo trgovca začelo leta 2010, je danes preraslo v strateško partnerstvo. »Skupaj si postavljamo cilje, odprto komuniciramo in se poslušamo tudi, ko pride do izzivov. Predvsem pa oboji stremimo h kakovosti, da kupcem zagotovimo sveže in okusno sadje ter zelenjavo iz slovenskega okolja,« poudarja Sabina Kukavica, vodja komerciale v Evrosadu.

Najbolj priljubljeni: jagode, češnje, mladi krompir in šparglji

Podjetje iz Krškega, ustanovljeno leta 1995, Hoferju dobavlja več kot 15 vrst sadja in zelenjave.

»Kupci najraje posegajo po sezonskem sadju, kot so jagode, breskve in češnje, med zelenjavo pa izstopata mladi krompir, ki ga vsako leto nestrpno pričakujemo, in šparglji. Med jabolki so posebej priljubljene sorte evelina, od lani tudi tessa ter bio jabolka,« pojasnjuje Kukavica.

V Evrosadu so še posebej ponosni na bio pridelavo jabolk čez vse leto v Sadjarstvu Ormož.

»Kot edini na trgu lahko ponudimo bio pridelana jabolka. Zanje skrbimo z bio pripravki, kar pomeni več dela in višje stroške, a tudi vrhunsko kakovost. Za kupce, ki iščejo organsko hrano, so odlična izbira,« dodaja sogovornica.

Od Kostanjevice na Krki do Ormoža

V zadnjih petih letih je Evrosad po besedah Kukavice zrasel v največjega slovenskega pridelovalca sadja in zelenjave v Sloveniji. Njihovi sadovnjaki in njive se razprostirajo v Kostanjevici na Krki, Krškem, Blanci, Loki in Ormožu. Velik potencial vidijo v češnjah iz Kostanjevice, breskvah iz Krškega in seveda v svojem paradnem produktu – jabolkih.

»Pridelava jabolk je dolgoročen projekt. Jablana potrebuje približno pet let, da doseže polno rodnost, življenjska doba intenzivnega nasada pa je 20 let. V tem času so potrebne tudi velike naložbe, na primer v namakalne sisteme in protitočne mreže. Zato smo pri uvajanju novih sort previdni, nas pa veseli, da je nova sorta tessa velika uspešnica,« pojasnjuje Kukavica in dodaja, da je pri tem stabilno partnerstvo ključnega pomena.

April in maj sta najbolj tvegana meseca

Letna količina pridelka je sicer močno odvisna od vremenskih razmer, v zadnjih letih pa pozebe, suše in obilna deževja ne prizanašajo. »April in maj sta za nas najbolj tvegana meseca, saj so pozebe takrat najpogostejše,« pravi Kukavica. Najbolj intenzivno obdobje za podjetje sicer traja od avgusta do novembra, ko je sezona spravila jabolk in hrušk.

Sogovornica ob koncu opozarja: »Zdi se, da v Sloveniji premalo cenimo svoje pridelke. V marsikateri državi bi bili za takšno dostopnost lokalne hrane bistveno bolj hvaležni. Ob tem pa pogosto spregledamo, kakšen vpliv ima lahko tak odnos v prihodnje.«

---

Naročnik oglasne vsebine je Hofer