Murva: pozabljeno sadno drevo s sladkimi plodovi, ki se vrača na slovenske vrtove

Murva je eden tistih sadežev, ki se ima posebno mesto v mojih spominih iz otroštva. V bližini doma, kjer sem odraščala, je stalo mogočno drevo, ki je bilo na začetku poletja polno sladkih belih sadežev, ki so spominjali na maline. Otroci smo se radi sladkali z drobnimi belimi sadeži. Od takrat je preteklo nekaj desetletij, drevo so žal požagali.

Pozabljeni zakladi z vrta: Kosmulja

Murve je danes zelo težko kupiti, a ta drevesa še vedno najdemo na slovenskih vrtovih. Gre za visokoraslo listnato drevo iz družine murvovk, ki izvira iz Azije. Pri nas poznamo belo in črno ter tudi rdečo murvo. Plodovom pripisujejo tudi mnoge zdravilne učinke, saj naj bi bili dober vir številnih pomembnih hranilnih snovi, od antioksidantov, vlaknin do vitaminov in mineralov, kot so vitamin C, železo in kalcij. A murvo danes v jugovzhodni Aziji uporabljajo zlasti za gojenje sviloprejk, ki se hranijo z njenim listjem.

Murve uživamo same ali z drugim sadjem, dodajamo pa jih lahko tudi v smutije, peciva in zvitke. Foto Malivan_iuliia/Shutterstock

Murva je tudi slovensko drevo

Pri nas sta navadna črna in bela murva najbolj razširjeni na Primorskem, v Brdih, Vipavski dolini in Istri, kjer so nekoč murve sadili skoraj pri vsaki hiši. Poleg sence so bile pomemben vir hrane za ljudi in živali, listi pa so služili za rejo sviloprejk, ki je bila v 18. in 19. stoletju pomembna gospodarska dejavnost tudi na Slovenskem.

Najdemo pa jo tudi na Štajerskem, v Prlekiji in na Dolenjskem. Sadimo jo v tople, zavetne in sončne lege. Drevo je visoko in prosto razvejano, spomladi skoraj neopazno cveti. Murva se olista precej pozno spomladi, ko mine nevarnost pozebe. Zanjo se je zato že v antiki uveljavilo poimenovanje, da je "murva najmodrejše drevo v sadovnjaku".

Pri nas je najbolj razširjena bela murva. Foto Domenichini Giuliano/Shutterstock

Črne murve (Morus nigra) pogosto rastejo tudi 200 do 300 let, posamezni primerki pa so še precej starejši. Zato jih pogosto najdemo ob starih kmetijah, gradovih in samostanih. V Sloveniji so se ohranile številne večstoletne murve, ki predstavljajo izjemno naravno dediščino.

Povešava murva

Povešava murva (Morus alba 'Pendula') je zadnja leta izredno priljubljena, saj z gosto krošnjo odlično zakriva poglede. Hkrati pa vse poletje uživamo ob črnih, malinam podobnih plodovih. Pazimo, da si ob obiranju ne umažemo obleke, plodovi vsebujejo namreč neverjetno veliko antocianskih barvil.

Perzijska ali pakistanska murva (Morus macroura) ima značilne podolgovate plodove. Foto Tita S/Shutterstock

Perzijska murva

Posebna je tudi perzijska ali pakistanka murva (Morus macroura), ki ima značilne podolgovate plodove. Ti so nekoliko daljši kot pri ostalih sortah murve. Sočne in osvežilne plodove uživamo sveže ali predelane v marmelade, želeje in peciva.

Ko murva dozori, privabi številne ptice, ki pojedo plodove in raznašajo semena. Zato se murve pogosto same razširijo tudi na nepričakovana mesta. Je pa to dobro vedeti, ko se odločamo o mestu, kamor bomo posadili drevo murve, saj zreli odpadli plodovi umažejo tlakovane površine.

Koliko vas letos stane zalivanje vrta? Vrtnarji prisegajo na trik, s katerim porabijo tudi do polovico manj vode