Vsi, ki na njivah, vrtovih ali v sadovnjakih gojimo rastline za hrano, smo se že srečali s pojavom škodljivcev ali bolezni na rastlinah ali v njihovi bližini. Lahko gre za škodljive živali, ki se hranijo s plodovi ali deli rastlin, plevele, ki zatirajo rast rastlin, glive ali bakterije. V sodobnem načinu kmetovanja se proti tem organizmom »bojujejo« tudi z uporabo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), kar bi lahko prevedli kot sredstva za varstvo rastlin, v vsakdanjem jeziku pa jim pogosto rečemo pesticidi ali škropiva.

Smrtne posledice nekaterih pesticidov

Kljub temu da se tovrstna sredstva uporabljajo pri pridelavi hrane, mnoga niso nedolžna. Prav nasprotno, imajo celo škodljiv vpliv na okolje ter živali in rastline v njem. Med živalmi, ki jih lahko prizadenejo, so tudi opraševalci, kot so medonosne čebele, čmrlji in divje čebele. Določena sredstva so lahko namreč ob nepravilni uporabi ali skladiščenju zanje smrtna.

Spomnimo se množičnih pomorov čebel izpred nekaj let, ko je pred čebeljimi panji na določenih območjih ležalo na milijone mrtvih čebel. Pri divjih opraševalcih takšni pomori niso tako odmevni, saj jih zaradi majhnega števila živali, ki živijo razmeroma skrito v našem okolju, v večini primerov ne opazimo.

Čebele in drugi opraševalci večinoma pridejo v stik z zanje nevarnimi sredstvi med nabiranjem nektarja na cvetočih rastlinah, posledice pa so odvisne od vrste sredstva. Pri nekaterih lahko umrejo takoj po zaužitju, pri drugih pa se vrnejo v svoje domovanje ter tam strupeno snov nevede oddajo drugim. Takrat pride do zastrupitve celotne družine in v primeru čebel do hitro opaznih in žalostnih prizorov množice mrtvih čebel pred panji. Vsa sredstva, ki so za čebele in druge opraševalce škodljiva, pa ne povzročijo hitre smrti. Nekatera »le« skrajšajo njihovo življenjsko dobo, tako da zastrupitev običajno ostane neopažena.

Vpliv na razvoj čebeljih možganov

V zadnjih raziskavah so raziskovalci iz Velike Britanije odkrili, da lahko določeni pesticidi, kljub temu da v majhnih količinah ne povzročijo opaznih negativnih sprememb pri čebelah, usodno vplivajo na razvoj čebelje zalege. Če ličinka pride v stik s takšnimi snovmi, te vplivajo na razvoj njenih možganov. Ti se slabše razvijejo, zato so pri odraslih čebelah manjši. To se kaže s slabše razvitim spominom in slabšo orientacijo, kar pomeni, da se čebela, ko zapusti panj, vanj ne zna več vrniti. Podobni so učinki tudi pri divjih čebelah, čmrljih in drugih opraševalcih.

Kako povečamo odpornost gojenih rastlin

Kaj torej lahko sami naredimo, da do škodljivih učinkov tovrstnih sredstev na opraševalce ne pride? Če pridelujemo rastline na njivah, sadovnjakih ali v vrtovih, lahko izberemo vrste in sorte, ki so bolj odporne na bolezni in okoljske dejavnike. To so v večini primerov tradicionalne sorte ali sorte, ki so jim žlahtnitelji s selekcijo izboljšali odpornost in prilagodljivost. Veliko škodljivcev in plevelov lahko odstranimo ali povzročeno škodo zmanjšamo tudi z mehansko obdelavo tal (oranje, rahljanje, prezračevanje …), kolobarjem, prilagojenim rastlinam, ki jih sejemo na njive ali vrtove. Predvsem na manjših površinah, v vrtovih in manjših njivah, lahko plevele in nekatere škodljive živali odstranimo ročno. Pri številnih škodljivcih in boleznih rastlin se lahko namesto okolju škodljivih sintetičnih sredstev odločimo za uporabo sonaravnih sredstev, ki prav tako opravijo svojo nalogo.

Pravilna uporaba škropiv

Če ne gre drugače in vseeno posežemo po sintetičnih sredstvih za varstvo rastlin, moramo dosledno upoštevati navodila, napisana na etiketi embalaže. Sredstva, ki so čebelam dokazano nevarna, imajo to lastnost označeno tako na etiketi kot v navodilu za uporabo. Preprečiti moramo predvsem zanašanje škropiva ali njihovo uporabo na površinah s cvetočimi rastlinami ter na površinah v bližini čebelnjakov. Pred uporabo čebelam nevarnih sredstev v trajnih nasadih (sadovnjaki, vinogradi), moramo pokositi ali zmulčiti cvetočo podrast. Prepovedana je tudi uporaba sistemičnih FFS (ki delujejo v celi rastlini), označenih kot čebelam nevarnih, v času cvetenja gojenih rastlin. Pri kontaktnih FFS (delujejo samo na mestu nanosa), ki so označena kot čebelam nevarna, pa je v času cvetenja gojenih rastlin prepovedana uporaba v dnevnem času, torej se lahko izjemoma uporabljajo v nočnem času, od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom.

Tako čebele kot divji opraševalci so pomembni, saj na njih sloni skoraj tretjina pridelane hrane, več kot 90 odstotkov sadja ter razmnoževanje in obstoj številnih žužkocvetnih rastlin v naravi. Izguba ali zmanjšanje števila in vrst opraševalcev bi tako usodno vplivala tako na pridelavo hrane kot na manjšo raznolikost rastlinskih ter posledično tudi živalskih vrst v našem okolju.