Pozabljeni zakladi z vrta: Josta

Josta je zanimiv in nekoliko skrivnosten sadni grm, ki si zasluži več prostora na naših vrtovih. Nastala je s križanjem črnega ribeza in kosmulje, od obeh staršev pa je podedovala najboljše lastnosti. Od ribeza je prevzela aromatičnost in bogastvo hranilnih snovi, od kosmulje pa velikost plodov in bujno rast. Njena velika prednost je tudi to, da nima trnov, zato je obiranje prijetno in preprosto.

Zakaj je ribez najboljša izbira za prvi domači sadovnjak (in kako ga pravilno obrezovati)

Bujna rast grma

Grm raste močno in lahko doseže tudi do dva metra višine ter širine. Zaradi bujne rasti potrebuje nekaj več prostora kot drugo jagodičevje. Najbolje uspeva na sončni do polsenčni legi, v rodovitnih in zmerno vlažnih tleh. Je zelo odporna proti mrazu in dobro prenaša naše podnebne razmere, zato je primerna za gojenje po vsej Sloveniji.

Sadimo jo jeseni ali zgodaj spomladi. Ker je samooplodna, za rodnost zadostuje že ena rastlina, če sta dve, pa je lahko pridelek še večji. Roditi začne kmalu po sajenju, nato pa vsako leto navdušuje z obilico temnih, skoraj črnih plodov.

Obirali jo bomo julija

Jagode zorijo v juliju. So večje od plodov črnega ribeza in imajo prijeten sladko-kisel okus z nežno aromo. Najboljše so sveže nabrane, odlične pa tudi za marmelade, sokove, sirupe, kompote in zamrzovanje. Zaradi visoke vsebnosti pektina so zelo primerne za pripravo domačih sadnih namazov.

Josta vsebuje veliko vitamina C, antioksidantov, mineralov in drugih koristnih rastlinskih snovi. Njeni plodovi prispevajo h krepitvi odpornosti in pomagajo varovati organizem pred škodljivimi vplivi prostih radikalov.

Ekološka semena in avtohtone sorte: temelj trajnostnega vrtnarjenja