Sadno drevje: Ni vsaka podlaga za vsaka tla in klimo

Izkušeni ljubiteljski sadjarji vedo, da so velikost, življenjska doba in število let, ki bo minilo do prvega pridelka, odvisni od podlage, na katere so cepljena sadna drevesa. Ker je zdaj čas za njihovo sajenje, smo se v Sadno drevesnico Studenec v Polju v Ljubljani odpravili po priporočila ne samo o tem, kako izbrati pravšnjo podlago ne samo za razpoložljivi prostor v vrtu, temveč tudi za njegovo geografsko lego in značilnosti tal.

​Pomen tal in geografske lege

Vodja drevesnice Osman Agičić poudarja, da sta struktura tal in klima popotnici, ki najbolj vplivata na začetni zagon rasti drevesa. Ni vseeno, ali češnjo na podlagi colt posadimo v globoka rahla tla v osrednji Sloveniji ali na morda na zbita na Goriškem, ki ob poletnih temperaturnih ekstremih in vetru zelo težko zadržijo vodo. Za sušne razmere, poudari, sploh niso sadike na šibkih podlagah, ki naj bi zrasle v majhna drevesa, saj bodo težko preživela. Bolje je izbrati drevesa z globljim koreninskim sistemom, kakršna je tudi češnja na podlagi colt. V globini laže pridejo do vlage, kar jim omogočil lepšo rast in obstanek. Zelo verjetno je tudi, da bo iz povsem enake sadike češnje na coltu na Primorskem zraslo nižje drevo koz v osrednji Sloveniji. Po drugi strani pa je colt neprimeren za barjanska tla, ker lahko podtalnica seže do koreninskega sistema. Tam se sadijo manjša drevesa s plitvimi koreninami, pa še to na dvignjen kup.

Tako vitke so lahko jablane na srednje bujno podlagi. Foto: Leon Vidic

Podlage za začetnike

Če si pozorno ogledamo sadike sadnih dreves, razločimo, da so sestavljene iz dveh delov: Spodnjemu delu s koreninskim sistemom vred, pravimo podlaga, nanjo pa je cepljena izbrana sorta sadne vrste. Cepljeno mesto je kašno ped nad zemljo, videti je kot nekakšno koleno. Pri sajenju ga ne smemo vkopati v tla!

Podlaga sadnega drevesa za cepljenje seveda ni nekaj poljubnega. Praviloma gre za eno od sort iste sadne vrste. Cepljenje ima v sadjarstvu že zelo dolgo tradicijo: začelo se je zato, ker so si želeli, da bi sadje, ki jim je bilo všeč, razširili na druga drevesa. Zato so poganjke s prvega drevesa cepili na sejance, ki so zrasli iz sadne pečke ali koščice. Ti so zelo velika drevesa z globokimi koreninami. Pozneje so ugotovili, da ukoreninjeni potaknjenci (vegetativno razmnoževanje) zrastejo manj in imajo plitvejše korenine. Zanje so spet izbirali drevesa, katerih lastnosti so jim bile všeč. Sčasoma so prišli do velikega števila različnih podlag. Izbirali so jih glede na velikost odraslega drevesa, pa tudi glede na občutljivost na koreninske bolezni.

Najbolj raznolike podlage se dobijo za jablane. »Ker pa je zaradi majhnosti vrtov in lažje oskrbe majhnih dreves po takšnih sadikah veliko povpraševanje, se to področje intenzivno razvija,« pove naš sogovornik.

Oreh, v sredini, zraste v veliko drevo, saj je podlaga zanj sejanec. Foto: Leon Vidic

Razlike med sejanci in vegetativnimi podlagami

Sejanci: So zelo visoka in bujna drevesa, pri nekaterih vrstah presežejo 10 m. Pri njih glavna korenina prodre tudi 2 m globoko, preostale so zelo razvejene in razporejene do te globine. Ker je koreninski splet tako širok kot krošnja, drevo po treh letih ne potrebuje opore. Korenine lahko načrpajo veliko hranil in vode kot manjša drevesa na vegetativnih podlagah, zato bolje prenašajo sušo, hkrati pa so bolj občutljive na talno vlago. Traja pa kar dolgo, da začnejo roditi, tudi sedem let ali več. Dočakajo starost tudi več kot 50, 60 let.

Vegetativne podlage: Po tem, kako velika drevesa zrastejo iz njih, jih razvrščamo v šibke, srednje bujne in bujne. Drevesa na šibko rastočih vegetativnih podlagah potrebujejo vse življenje oporo, ker imajo šibek in plitev koreninski sistem, medtem ko je ta pri srednje bujnih podlagah razmeroma dobro razvejen in lahko drevesa sama nosijo težo pridelka. Življenjska doba dreves na vegetativnih podlagah je od 25 do 50 let. Rodijo pa že precej hitro, na šibkih podlagah tudi že tretje leto.

Če se omejimo samo na jablane in češnje, lahko pri jablanah izbiramo sadike, ki bodo zrasle od 2 do 10 m visoko, najpogostejše (od najmanjše navzgor) se imenujejo M9, M7 MM 106, MM 111 in sejanec. Pri češnjah, ki bij jih ljudje radi obirali s tal, pa gizela 6, gizela 5, colt, F12 in sejanec, in dosežejo višino od 3 do 8 metrov, pa tudi več.

Če bomo v drevesnici navedli svoje želje in posebnosti svojega vrta, nam bodo drevesničarji svetovali sadiko oz. podlago s primernimi lastnostmi, vseeno pa si v nadaljevanju oglejmo nekaj najbolj zanimivih posebnosti.

Osman Agičić s sadiko jablane na bujni podlagi, tj. na sejancu. Foto: Blaz Samec

Zanimivosti po sadnih vrstah

Jablane: Najšibkejša podlaga je primerna tudi za sajenje v posodi. Zelo je občutljiva za sušo in nizke temperature. Potrebuje količek za oporo.

Hruške: Za hruške se na vrtovih najpogosteje uporabljata podlagi kutine MA in MC (obe visoki do 3 m). Podlaga MA je primerna je za celinski del Slovenije, ker prenese nižje temperature in ni prav odporna na sušo. Podlaga MC je nekoliko šibkejše rasti od nje in je primernejša je za Primorsko, ker je občutljiva na nizke temperature.

Breskve, nektarine: Breskev in nektarina rasteta na enakih podlagah. Pogoste so sejanec in vegetativni podlagi GF 677 (iz križanca breskve in mandlja) in mirabolana (šibkejša, manjše drevo). Zanimivo je, da je podlaga GF 677 močnejša od sejanca breskve. Sejanec ima plitvejši koreninski sistem in je primernejši za lažja peščena tla, medtem ko se GF 677 obnese tudi na težjih, glinenih in apnenih tleh. Dodatna prednost podlage GF 677 je, da zelo dobro prenaša sajenje na mesta, kjer je že prej rasla breskev. Drugače se to pri sadnih drevesih namreč ne obnese.

Češnje in višnje: Sadni vrsti rasteta na enakih podlagah. Nekdaj si je bilo skoraj nemogoče omisliti majhno češnjo, danes pa si je s podlagami gizela 6, gizela 5 in maxma obdržati češnjo na 3,5 metra višine. A pozor: ker imajo takšne podlage plitev koreninski sistem, za sušne predele, posebej Primorsko, niso primerne.

Za gojenje v loncu se obnese jablana stebraste rasti na srednje bujni podlagi. Foto: Nieriss/Shutterstock

Zelo majhna drevesa za atrije in sajenje v loncih

Kot pravi drevesničar Osman Agičić, so za sajenje v posode ali zelo majhnem vrtu najprimernejše šibke podlage. Pričakujemo lahko, da bodo v posodi zaradi omejene prostornine drevesa zrasla manjša, kot bi sicer. Primerne so tudi sorte sadnih vrst, ki imajo stebričasto rast (balerinke). Priporočljivo je, da so cepljene na srednje bujno podlago, ne na šibko. Balerinke namreč zelo počasi in šubko rastejo, zato bi na šibkih podlagah kar nekako zastale. Vse, ki si si omislijo tako majhno sadno drevo, pa še v loncu povrhu, sogovornik polaga na srce, da bodo morali zelo paziti nanj. Zaradi šibkega koreninskega sistema ga bo treba pogosto zalivati, ga gnojiti vsaj trikrat letno, morda tudi prek listov in ga za popotnico posaditi v zelo kakovostno, humozno zemljo. Da bi preživelo poletne temperaturne ekstreme, je zanj najbolje pripraviti kapljični zalivalni sistem.