Za začetek decembra nam vremenoslovci napovedujejo nekaj snega, vendar ne tudi nizkih temperatur, zato bomo morda v vrtu poskrbeli za opravila, ki jim je ponavadi namenjen november – letos izrazito moker. Ko se bo zemlja začela sušiti, lahko, dokler ne bo zamrznila v globino, še vedno posadimo listopadno drevje. Poskrbimo za zaščito toplotno občutljivejših rastlin pred mrazom, postavimo krmilnice za ptice, ki se zadržujejo v našem vrtu, skrbimo za lončnice, ki so pozimi prikrajšane predvsem zaradi suhega zraka v ogrevanih prostorih, sicer pa si polepšajmo domove s kakšno vejico okrasnega grmovja, ki bo na toplem predčasno zacvetela.

Okrasni vrt

Ker nas nizke temperature doslej še niso priganjale, morda še nismo poskrbeli za zaščito trajnic (predvsem tistih v komaj zasajenih nasadih), vrtnic in občutljivejših grmovnic pred mrazom, zelo nam bodo hvaležne za plast zastirke. Zanjo lahko uporabimo suho listje, strojno zdrobljene vejice ali debelo plast komposta. Bujne trave, kot sta miskant in pampaška trava, ki so lepe tudi pozimi, pred obilnim sneženjem povežemo skupaj. Če tega še nismo storili, prestavimo velike posodovke (oleandre, citruse in druge) v zaščiten prostor. 

Čas, ko grmovnice mirujejo, je pravšnji za rezanje lesnatih potaknjencev (pri forsitiji, drenu, španskem bezgu, kalini, hortenziji, pa tudi ribezu). Zanje odrežemo dele enoletnih poganjkov, ki so že zaključili rast in so dosegli debelino svinčnika. Do polovice jih potaknemo v lonce z mešanico substrata in peska, lahko jih prej še pomočimo v hormonski pripravek za potaknjence, in nad lonec poveznemo polivinilasto vrečko, da se ne izsušijo. 

V stanovanju skrbimo, da bodo sobne rastline dobile dovolj zraka (redno zračenje) in vlage in da ne bodo izpostavljene prepihu ter velikim temperaturnim nihanjem. V prostoru skušajmo naravnati čim nižjo temperaturo, po možnosti ne več kot 20 stopinj, redno jih rosimo po listih, če njihovi poganjki postanejo bledi in razpotegnjeni, listi pa majhni, jim primanjkuje svetlobe. Prestavimo jih bliže zahodnega ali zasenčenega južnega okna. Če v prazničnem času okrasimo bivalni prostor z rastlinami v lončkih, ki so sicer navajene nizkih zunanjih temperatur (npr. s telohom, siljenimi narcisami, siljenimi hiacintami) in jih želimo obdržati dalj časa, jih čim prej prestavimo v neogrevan prostor. To velja tudi za smrečice v loncih.

Zelenjavni vrt

Z vrta še vedno pobiramo jesensko in prezimno zelenjavo, motovilec, radiče, korenovke in kapusnice. Korenovke lahko ostanejo na gredicah, vse dokler tla ne zmrznejo. Pred tem jih poberemo in shranimo v posodi s peskom ali v zasipu, ki ga uredimo v topli gredi. Kapusnice, kot so zelje, ohrovt in brokoli, lahko še kar vztrajajo na gredicah, pred res pravim mrazom pa jih izruvamo skupaj s koreninami in prenesemo v zaščiten prostor. Prezimne radiče na gredicah, pa tudi zimsko solato, lahko malce osujemo, kar bo pripomoglo, da bodo zgodaj spomladi prej začeli delati glavice.

Sicer pa je zima predvsem čas snovanja novih vrtnih načrtov – na zelenjavnih gredicah je pomemben predvsem načrt kolobarja, ki ga bo mogoče uporabljati več let. V skladu z njim ne boste le vrstili vrtnin na posameznih gredicah, temveč te tudi gnojili. Zato je pred zmrzaljo pravi čas, da izkopljete vzorec zemlje in jo nesete na kmetijskogozdarski zavod v laboratorij. Rezultati vam bodo v veliko pomoč pri pravilnem gnojenju.

Sadovnjak

Marsikdo, ki je za letos novembra načrtoval sajenje sadnih dreves, tega zaradi nenehnega dežja in premočenih tal ni mogel storit. Če se bo zemlja začela sušiti, ima čas za to vse dotlej, dokler ne pomrzne globoko in se še da kopati. To bo mogoče tudi v primeru, da so pomrznjeni samo vrhnji centimetri. Sadike sadnih dreves so v drevesnicah še vedno na voljo, je pa priporočljivo, da sadilne jame pripravimo vsaj nekaj dni pred nakupom. Izberemo mesta, kjer je zemlja rodovitna, dovolj globoka, odcedna in kjer ni visoke podtalnice, za bolj toploljubne sadne vrste (aktinidijo, kaki, fig, breskev) so primerne prisojne lege na prostem ali prisojna mesta ob hiši). Večina sadnih rastlin potrebuje vsaj 50 cm globoko zemljo. Jama naj bo široka od 60 do 70 cm in globoka vsaj 50 cm, dobro pa prelopatamo tudi njeno dno. Tako mineralno gnojilo kot hlevski gnoj, ki ju uporabimo ob sajenju, se ne smeta dotikati korenin.

Sadike toploljubnih sadnih vrst, kot so kivi, kaki in figa, potrebujejo v prvih letih po sajenje zaščito pred mrazom, zato kolobar okoli debla prekrijemo z zastirko, in spodnji del rastline ovijemo z zračno zaščito (koruznica, smrečje, slama ali več plasti koprene). Dobro je, da debelca mladih dreves zavarujemo pred divjadjo z mrežo, saj je njihovo lubje so v prvih letih slasten priboljšek za zajce in srne.

Sicer pa pozimi sadna drevesa redno pregledujemo: z njih pobiramo zasušene plodove, mumije, saj so vir bolezenski trosov, z vej otresamo sneg, če bo napovedano hudo sneženje, vejam napravimo podporo iz močnih kolov, seveda pregledujemo tudi trajno oporo dreves na šibkih podlagah. Drevo, ki je izrazito občutljivo na lomljenje krošnje zaradi obtežitve, je oreh, zato že pri vzgojni rezi raje oblikujmo takšno krošnjo, ki ne bo imela dvojnega vrha, saj se v razkoraku rada začesne.

Pred  snegom lahko tudi dognojujemo drevesa s kalijem in fosforjem, saj bosta, sicer elementa, ki počasi pronicata v globino, s taljenjem snega prehajala proti koreninam.