Čeprav se s 1. marcem po koledarju začenja meteorološka pomlad, tudi najbolj neučakani med vrtičkarji letos ne prehitevajo – uzde sta jim nataknila pogled na bele vrtove in škripanje zamrznjenih grud zemlje na kopnih zaplatah. Kaj pa naj drugega, kot da se držijo stare modrosti, da ima narava vedno prav? A tako kot so pred tedni nekatere že mamili znaki prezgodnje vegetacije, bo marsikdo ob prvi otoplitvi prijel za lopato in skušal nadoknaditi „zamujeno“. A bo rodovitnosti svojega vrta naredil medvedjo uslugo, dokler se bo orodja in obutve oprijemala razmočena prst in se ta ne bo ogrela toliko, kot prija semenu. Pozneje se bodo opravila najbrž zgostila, a naravnemu redu stvari se nima smisla upirati.

Zelenjavni vrt

Ko se bo zemlja osušila, bo eno prvih del po pripravi gredic sajenje spomladanskega česna, ki potrebuje za razvoj dobrih korenin hlad in kratke dneve. Podobno velja za čebulo, najsi jo posadimo kot čebulček ali kot sadike – zakaj ne bi za spremembo poskusili z njimi in morebiti celo pridelali bolj zdravo čebulo kot iz čebulčka? Pridelek bo samo nekoliko poznejši. Tako česen kot čebula sodita na nepognojena tla, najraje na četrto ali tretjo poljino. Jeseni posajeni česen bomo okopali šele, ko bo zemlja dovolj suha, s čimer mu bomo dali spodbudo za spomladansko rast. S sajenjem sadik pora pa naj se nam ne mudi pred koncem meseca. Priporočljivo je, da od konca marca naprej čebulo in por ščitimo s kopreno, razpeto čez loke, proti čebulni muhi in porovi zavrtalki.

Od semen bosta šla v zemljo najprej bob in grah, sledili jim bosta redkvica in špinača, zimske sorte solate pa šele, ko bo temperatura tal najmanj 5 stopinj Celzija, kar je najlaže preveriti v agrometeoroloških podatkih našega setvenega koledarja (zgoraj). Prej jo bomo lahko sejali tam, kjer smo zemljo odeli z zastirko iz listja. Tudi motovilec bomo še lahko sejali. 

Marca že sadimo zgodnje kapusnice, okopljemo prezimne sorte solate ali pa posadimo kupljene sadike. Lahko jih pokrijemo s tunelom ali agrokopreno. Čas je za nakup semenskega krompirja, posebej če ga bomo nakalili v svetlem prostoru, za kar bomo potrebovali od tri do štiri tedne.

Če razmišljate o visoki gredi, je marca pravi čas, da naredite načrt ali začnete zbirati material zanjo.

Sadovnjak

Tudi v sadovnjaku bo čas opravil prilagojen razpoloženju narave in razvojnim fazam rastlin. Še pred začetkom odganjanja porežemo grmičasto jagodičje, očistimo suho listje jagod, jim dodamo kompost in jagodičje pognojimo. Enako storimo s sadnimi drevesi, ki jim okopljemo kolobar pod krošnjo (ko zemlja ni več mokra) in jih pognojimo. Novo sadno drevje in grmičevje sadimo, takoj ko se zemlja odtali in dovolj osuši, priporočljivo je, da to storimo, še preden se sadike olistajo. 

Marca je čas za preventivno škropljenje mnogih sadnih vrst: če je konec marca toplo, škropimo proti jablanovi plesni z žveplovimi pripravki pred cvetenjem; pri breskvah opravimo prvo škropljenje proti breskovi kodravosti, ko se brsti začno napenjati (v celinski Sloveniji približno od 15. do 20. marca), in sicer z bakrovimi pripravki; hkrati lahko s temi tudi preventivno poškropimo jagodičevje proti glivičnim boleznim.

Sadno drevje v vrtu obrezujemo, ko začne brsteti, vedno pa izberemo čas, ki mu sledijo vsaj trije do štirje dnevi suhega vremena. Izrezujemo predvsem bujne navpične poganjke, poškodovane in tiste, ki silijo v notranjost krošnje. Obrežemo tudi na novo posajene sadike: če smo kupili šibo, ji odrežemo vrh dva decimetra nad mestom, kjer bi radi najnižje veje, odrežemo tudi morebitne šibke lanske vejice. Enako naredimo s sadiko, katere krošnja nam ni všeč, ko pa bo pognala poganjke, jih bomo upogibali pod odprtim kotom. Če smo kupili lepo sadiko z lani izraščenimi poganjki, ji bomo  le prikrajšali vrh, enako dva decimetra nad mestom, kjer bi radi drugo etažo vej.

Okrasni vrt

Trati moramo po dolgi zimi posvetiti pozornost posebno na mestih, kjer je dolgo ležala snežna odeja, vendar je ne tlačimo, dokler je razmočena. Ko se osuši, jo za začetek dobro prezračimo z vilami in pregrabimo, da odstranimo vse odmrle dele rastlin ter ostanke listja. Lahko jo tudi že pognojimo.

Marca porežemo suhe dele trajnic, ki smo jih pustili pred zimo, odstranimo ostanke zastirke, če so potrebne razsajanja in delitve, to storimo, brž ko odženejo. Spomladi ne delimo potonik. Takoj ko vrtnice odženejo, jih obrežemo. Z opravilom ne smemo predolgo odlašati, da se nam krhki poganjki ne bi odlomili – priljubljeno priporočilo je, da se časovno ravnamo po cvetenju forzicij. Marca obrežemo tudi poleti cvetoče grmovnice; ko popki nabreknejo, ne obrezujemo več. Pregledamo gomolje toploljubnih cvetic, kot so kane, dalije, kale in begonije, ki prezimujejo izven zemlje v kleti. Če so začele odganjati, jih postavimo v lonce in zasujemo z zemljo, vendar naj še ostanejo v zavarovanem prostoru, dokler ne mine čas pozebe.

V zabojčke na svetli okenski polici in v toplo gredo sejemo enoletnice, ki jih bomo kasneje presadili v vrt (npr. gazanijo, dišeči grahor, vodenke …) in presajamo sobne lončnice.