

21. oktobra obeležujemo svetovni dan jabolk, ki ga je leta 1990 razglasila britanska okoljevarstvena organizacija Common Ground, da bi opozorila na pomen jabolka v prehrani in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. V Sloveniji je to priložnost za razmislek o stanju v sadjarstvu, ki se letos sooča z izzivi.
Po podatkih državnega statističnega urada je lani v Sloveniji raslo več kot šest milijonov jablan, večinoma v intenzivnih sadovnjakih. Pridelali smo skoraj 51.000 ton jabolk, medtem ko se je stopnja samooskrbe s sadjem ustavila pri 27 odstotkih. Slovenci smo v povprečju zaužili 143 kilogramov sadja na prebivalca, za kilogram jabolk pa je bilo treba v trgovini odšteti 1,49 evra.
Najbolj priljubljene sorte jabolk ostajajo idared, gala in zlati delišes, ki predstavljajo največji delež prodaje v Sloveniji.
Letošnji pridelek pa je bistveno manjši. Zaradi spomladanske pozebe in suše so slovenski sadjarji pridelali le 24.500 ton jabolk, kar je 40 odstotkov manj kot lani. Podobno zmanjšanje pridelka beležijo tudi v več evropskih državah, medtem ko globalno pridelavo še naprej močno vodi Kitajska s 58 odstotki svetovnega deleža.

V Združenju za sadjarstvo pri GZS opozarjajo, da se panoga sooča z izjemnimi podnebnimi in tržnimi izzivi. Predsednik združenja Mohor Holešek poudarja, da slovenski sadjarji potrebujejo finančno pomoč države za izpad prihodkov ter stabilno kmetijsko politiko, ki bo omogočila prilagajanje podnebnim spremembam. Med ključnimi ukrepi navajajo izgradnjo namakalnih sistemov, posodobitev tehnologij in vzpostavitev učinkovitega sistema zavarovanj.
Direktorica Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij Tatjana Zagorc dodaja, da je nujno sodelovanje med državo, stroko in pridelovalci za zagotovitev dolgoročne stabilnosti panoge.
Ob svetovnem dnevu jabolk v združenju pozivajo potrošnike, naj posežejo po slovenskih jabolkih, s čimer podprejo domače pridelovalce in trajnostno pridelavo hrane. Slovenci sicer v povprečju zaužijemo 281 gramov sadja in zelenjave na dan, kar je 70 gramov manj od povprečja EU.