Zakaj je ribez najboljša izbira za prvi domači sadovnjak (in kako ga pravilno obrezovati)

Ko me mladi vrtnarji sprašujejo, s katero sadno rastlino naj začnejo ustvarjati domači sadovnjak, jim vedno svetujem enako: ribez. Posadimo rastline s črnimi, rumenimi in rdečimi plodovi, tako da je poskrbljeno za vse okuse. A ne smemo pozabiti na pravilno zimsko rez in redno oskrbo.

Ko govorimo o ribezu, se moramo zavedati, da imamo več različnih. Najprej seveda pomislimo na črni, rdeči in rumeni ribez. A med ribeze prištevamo še kosmulje in zlati ribez. Ne pozabimo tudi na josto, ki je križanec med črnim ribezom in kosmuljo. Kosmulje so manjši grmi, joste pa lahko z leti postanejo orjaške. Nameniti jim moramo dovolj prostora, kosmulji pol kvadratnega metra, črnemu (pa tudi rdečemu, rumenemu) ribezu pa do enega kvadratnega metra.

Najprej izberemo pravo mesto za ribez. Za vse sadne rastline velja enako – potrebujejo mesto z veliko sonca. Le na dobro osončenem mestu bodo plodovi okusni in polni vitaminov. Zemlja naj bo rahla in humozna, najbolje rahlo kisla. Če imamo težko, glineno zemljo, je dobro čim bolj razrahljati in povečati sadilno jamo, a ne v globino, temveč v širino. Nato dodamo še kakovosten šotni substrat in tako razrahljamo sadilno mesto.

PREBERITE ŠE: Setveni koledar Marije Thun

Dobro je saditi vsaj dve rastlini skupaj, zaradi boljšega opraševanja. Moderne sorte ribezov so zelo okusne in cvetijo ob istem času, zato je medsebojno opraševanje zelo dobro. Čeprav je ribez samooploden, bomo tako imeli več plodov. Kupimo lahko sadiko v loncu, ki je stara vsaj dve leti in ima že močan koreninski sistem. Pri sajenju dodamo dovolj gnojila s poudarkom na fosforju in kaliju, ki sta pomembni hranili za cvetenje in plodove.

Ribez lahko preprosto razmnožujemo s potaknjenci. Pri zimski rezi vzamemo nekaj poganjkov in jih primerno skrajšamo. Nato jih potaknemo v zemljo tako, da sta dve ali tri očesa (popka) v zemlji in dve ali tri očesa nad njo. Sam sem na takšen način zasadil kar 50 metrov dolgo vrsto črnega ribeza.

Ribez lahko preprosto razmnožujemo s potaknjenci. Foto Metrob

Zimska rez

Zimska rez je pomembna za vse sadne rastline, saj z njo uravnavamo rodnost in bujnost rasti. Pri starejših grmih z izrezovanjem starih poganjkov spodbudimo rast mladih, novih. Pomembno je zračiti sredino grma, da zmanjšamo »goščavo«, saj bo tako manj bolezni. Z rezjo ribeza se začnemo ukvarjati v praksi šele po nekaj letih. Sprva imamo zelo mlade poganjke, pa še bolj malo jih je. Po tem času pa grmiček pride v polno rodnost in moramo začeti izrezovati stare poganjke in druge po potrebi krajšati. V posameznem grmu naj bo največ 15 poganjkov, in sicer različnih starosti, od eno- do šestletnih (odvisno od vrste).

Črni ribez režemo tako, da samo izrezujemo poganjke, starejše od štirih let, in jih nadomestimo z novimi. Poganjkov ne krajšamo, če ni nujno, saj ima črni ribez škodljivca – steklokrilko, katere ličinka hitro uniči stržen in s tem povzroči sušenje in propad rastline. Če skrajšamo poganjek, rano zamažemo s cepilno smolo.

Če se poleti kosmulje obarvajo z rjavim poprhom, je vzrok za to kosmuljeva ameriška plesen. Foto Metrob

Rdeči ribez režemo tako, da izrezujemo poganjke, starejše od pet ali šest let. Pustimo prostor za mlade. Posamezne veje lahko režemo in krajšamo po volji. Pogosto se zgodi, da so mladi poganjki zelo dolgi in polni cvetov, kar pomeni veliko plodov, a zelo drobnih. V tem primeru lahko poganjke skrajšamo za tretjino ali polovico in bomo imeli debelejše in okusnejše plodove, je nekaj manj jih bo.

Zaščita pred boleznimi in škodljivci

Med škodljivci na (črnem) ribezu najdemo že omenjeno steklokrilko. Ta škodljivec povzroči propad posameznih poganjkov. Drugače pa se zlasti v spomladanskem času pojavljajo uši. Prepoznali jih bomo po zabuhlih listih. Številni vrtnarji pojav uši zamenjujejo z boleznijo. A le pogledati moramo pod pod liste, kjer bomo odkrili številne uši. Pomembno je, da jih uničimo. Uporabimo ekološko sredstvo, ki vsebuje azadiraktin. Ta deluje sistemično in uniči vse uši. Te so tudi prenašalec bolezni, zato se jih je res treba rešiti. Da zmanjšamo škodo zaradi škodljivcev, tudi ribez (in drugo jagodičevje ter sadno drevje) škropimo z oljnim pripravkom pred začetkom brstenja.

Med škodljivci na črnem ribezu je pogosta steklokrilka, katere ličinka hitro uniči stržen ter s tem povzroči sušenje in propad rastline. Foto Metrob

Na ribezih, s poudarkom na kosmulji, bomo našli tudi plesni. Poleti se lahko kosmulje obarvajo z rjavim poprhom. Gre za kosmuljevo ameriško plesen. Potrebno je redno preventivno škropljenje s sistemičnim bakrom. V spomladanskem času opravimo redno škropljenje s kontaktnim bakrom. Ta deluje površinsko proti boleznim, le temeljito je moramo poškropiti vse sadne rastline.