

V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za marec.
Marec nas je sicer razvajal s toplimi dnevi, a so tla ostala hladna, noči pa še vedno ostre. Kljub zgodnji pomladi je ponekod že čutiti tudi sušo, zato bo treba delu na vrtu posvetiti še toliko več pozornosti. Aprila se delo seli predvsem na zelenjavne grede, medtem ko drugod postorimo še tisto, kar nam je morda marca ušlo.
S sajenjem čebule in česna pohitimo. Sadimo ju na dan za korenino, v obdobju za presajanje. Letos sta to 1. in 2. april. Tako preprečimo, da bi se čebulice in stroki dvigovali iz zemlje, hkrati pa spodbudimo razvoj močnih, globokih korenin.
Bob in grah lahko sejemo neposredno na prosto ali pa ju presajamo, če smo ju predhodno vzgojili v lončkih. Presajanje opravimo v obdobju za presajanje, za oba posevka pa izberemo dan za plod, saj bomo tako dosegli boljšo rast in pridelek.
S setvijo korenja in peteršilja ne hitimo. Najprimernejši čas je sredina meseca, ko so tla že dovolj ogreta. V hladni zemlji seme kali počasi, zato z zgodnjo setvijo ne pridobimo ničesar.
Krompir sadimo, ko se tla ogrejejo na vsaj 10 °C, prav tako na dan za korenino. Če imamo na voljo manj prostora, ga lahko uspešno gojimo tudi v večjem loncu s premerom približno 40 cm. Na dno nasujemo plast zemlje, nanjo položimo tri gomolje in jih prekrijemo s približno 15 cm zemlje. Ko nadzemni del zraste do višine okoli 20 cm, ga postopoma zasipamo, tako da nad površino ostanejo le vrhnji listi. Postopek ponavljamo, dokler ne zapolnimo lonca, s čimer dobro izkoristimo prostor v višino.

Kapusnice – nadzemno kolerabico, zelje, cvetačo, brokoli in ohrovt – običajno presajamo na prosto sredi meseca. Ker pa je vreme pogosto nepredvidljivo, je pomembno, da spremljamo nočne temperature. Za dober začetek rasti naj te ne padejo pod 5 °C. Večino teh rastlin presajamo na dan za list v obdobju za presajanje, izjema je brokoli, ki ga sadimo na dan za cvet.
Tudi s setvijo in presajanjem solat ni treba hiteti. Druga polovica aprila je povsem primerna. V tem času sejemo tudi radič za rezanje, sadimo por, sejemo in presajamo blitvo ter sejemo špinačo. Za setev izberemo dan za list, enako velja za sajenje sadik, ki ga opravimo v obdobju za presajanje.
Na začetku meseca posejemo v lončke nizek fižol in ga postavimo na notranje police. V lonec s premerom približno 10 cm posejemo pet semen. Ker fižol hitro raste, ga konec meseca presadimo na prosto, sicer pa ga takrat sejemo neposredno na gredo. Za setev in presajanje izberemo dan za plod ali cvet.

Konec meseca sadimo šparglje, pogosto spregledano, a zelo hvaležno trajnico. Uporabimo močne gole korenike, ne majhnih sadik v lončkih. Izkopljemo približno 20 cm širok in 30 cm globok jarek, vanj vzdolžno razporedimo korenike tako, da med vrhovi pustimo približno 30 cm razmika. Zasujemo z zemljo in dobro zalijemo. Prve poganjke režemo šele tretje leto, ko se rastlina dovolj okrepi.
V notranjih prostorih na dan za plod sejemo bučke, buče in kumare v lončke, kjer bodo imele dobre pogoje za enakomerno kalitev in začetek rasti. Na dan za plod v obdobju presajanja pikiramo paprike, jajčevce, paradižnike in feferone.
Če marca nismo obrezali sadnega drevja, to storimo čim prej. Tudi jagodičevje obrežemo – čisto pri dnu odstranimo eno tretjino starih poganjkov. V treh letih tako grm popolnoma pomladimo. Čim prej posadimo sadno drevje in jagodičevje z golimi koreninami.
Tla okoli sadnega drevja in jagodičevja zrahljamo, dodamo kompost, zalijemo in zastremo.
Cepljenje opravimo, ko so drevesa v soku, saj se takrat lubje najlažje odstrani. Obdobje pred in med cvetenjem je idealno.
Jagodam odstranimo suhe liste in odvečne rozete, pri čemer jih izrezujemo s škarjami, ne trgamo. Zasadimo nove nasade jagod.
Med brstenjem in po cvetenju spremljamo bolezni in škodljivce ter po potrebi ukrepamo. Ob nevarnosti pozebe zaščitimo manjša drevesa in jagodičevje s kopreno, čeprav popolna zaščita ni vedno mogoča.
Če še nismo, očistimo suhe ostanke rastlin na trajnicah. Nekatere v tem času že odganjajo, zato bodimo previdni. Sadimo nove trajnice. Pozanimajmo se o lastnostih rastlin in zasaditve načrtujmo tako, da bodo grede lepe v vseh letnih časih, ne le poleti.
Večje primerke trajnic izkopljemo, koreninsko grudo razdelimo in na isto mesto posadimo le en del rastline. Preostanek posadimo drugam ali podarimo.
Če še nismo uspeli porezati vrtnic, to storimo na začetku meseca.

Po cvetenju obrežemo vse spomladi cvetoče grmovnice.
Sredi aprila posadimo korenike dalij v lonce in jih postavimo na svetlo, a ne pretoplo mesto. Zalivamo zmerno, toliko da je zemlja rahlo vlažna. Tako bodo rastline do sredine maja že lepo razvite in košate, pripravljene za presajanje na prosto, hkrati pa si občutno približamo čas cvetenja.
V notranje prostore v lončke posejemo enoletne cvetlice. Aprila je za setev na prosto zemlja zanje še občutno prehladna. Maja jih presadimo na prosto.
Proti koncu meseca nekatere zgodnje sorte narcis že odcvetijo. Odcvetele cvetove sproti odstranjujemo, da rastlina ne porablja energije za tvorbo plodov. Listov ne povezujemo v šope, temveč jih pustimo, da naravno odmirajo in s tem nahranijo čebulico za prihodnje cvetenje.

Trata
Aprila trato očistimo in pograbimo, da odstranimo odmrlo travo ter jo osvežimo, nato jo pognojimo. Prvič kosimo, ko doseže 8 do 10 cm, na višino 5 do 6 cm. Ogolele zaplate plitvo okopljemo, izboljšamo prst in dosejemo travo. Že zdaj pripravimo teren za novo trato, saj se mora zemlja uleči. Po nekaj košnjah trato tudi prezračimo, da okrepimo korenine in spodbudimo gosto rast.
Sobne rastline
Sobne rastline v tem času presajamo v svež substrat in jih začnemo redno dognojevati, saj prehajajo v obdobje aktivne rasti. Ob presajanju preverimo tudi korenine in odstranimo morebitne poškodovane dele.
Pomlad je idealna tudi za razmnoževanje s potaknjenci. Številne sobne rastline se zelo enostavno ukoreninijo, zato jih lahko brez težav razmnožujemo. Med takšne sodijo na primer potos, taščin jezik in živikasta kosmuljka, ki hitro razvijejo nove korenine in kmalu oblikujejo samostojne rastline.
Balkon
Balkon je v tem času lahko čudovit, če smo jeseni razmišljali vnaprej in v lončke posadili čebulice tulipanov, narcis, hijacint, hrušic …
Sicer pa lahko aprila v lonce posadimo vsa trajna zelišča, jagode, lončne maline in robide.
Tudi zelenjava lahko najde prostor na balkonu. V lonec s premerom 30 cm posadimo tri sadike blitve. Enako naredimo z listnatim ohrovtom. V cvetlično korito posejemo redkvico, večje korito pa bo povsem dovolj veliko tudi za setev nizkega fižola konec aprila.