Setveni koledar – avgust 2026

Avgust je mesec, ko vrt pokaže vse, kar smo vanj vlagali od zgodnje pomladi. Gredice so polne pridelkov, sadno drevje se šibi pod plodovi, cvetlice pa vrtu dajejo posebno živahnost. Obiramo sadove svojega dela, hkrati pa z novimi setvami, sajenjem in skrbno nego že pripravljamo vrt na prihodnje mesece. Prav zdaj postavljamo temelje jesenskemu in zimskemu obilju ter skrbimo, da bo vrt ostal živ, lep in rodoviten še dolgo po poletju.

Zelenjavni vrt

Avgust je mesec obilja. Gredice so polne zrele zelenjave, dišečih zelišč in pisanega cvetja, zato z vrta vsakodnevno pobiramo pridelke. Pogosto jih je toliko, da jih predelamo v ozimnico – vlagamo, zamrzujemo, sušimo ali fermentiramo, da bomo v njih uživali tudi v hladnejšem delu leta.

Toda avgust ni namenjen le pobiranju pridelkov. Je tudi eden najpomembnejših mesecev za načrtovanje prihodnje letine. Prav zdaj sejemo in sadimo zelenjadnice, ki bodo dozorevale jeseni, številne pa nas bodo s svežimi pridelki razveseljevale tudi pozimi in zgodaj spomladi.

Tako na grede kot v lonce sejemo mešanice za rezanje listov, sadimo nadzemno kolerabico in listni ohrovt. Foto Jerneja Jošar

V začetku avgusta še zadnjič posejemo stročji fižol, korenje zgodnjih sort, ki hitro dozorijo, rdečo peso in nadzemno kolerabico. V drugi polovici meseca so noči že daljše in nekoliko hladnejše, zato so razmere za setev znova podobne spomladanskim. Takrat lahko sejemo tudi redkvico in špinačo. Proti koncu meseca lahko poskusimo s prvimi setvami motovilca, vendar le, če vročina že nekoliko popusti. Nikar pa ne pozabite na radič in endivijo. V začetku avgusta ju še lahko sejete, pozneje pa je bolje poseči po sadikah, saj bodo tako rastline hitreje napredovale in zanesljiveje oblikovale pridelek.

Za posevke skrbimo tako, da jih v suši zalivamo, dodajamo zastirko in rastline pregledujemo. Kumare, stročji fižol in bučke redno pobiramo, da lahko rastline znova oblikujejo cvetove.

Sopara in nevihte ogrožajo paradižnik: tako ga pravočasno zaščitite pred plesnijo

Setveni koledarček

Če se le da, sejemo in presajamo na primerne dneve po Luninem setvenem koledarju Marie Thun.

Setev na prosto

• Korenina: korenje, rdeča pesa, črna redkev, redkvica
• List: nadzemna kolerabica, radič za rezanje, rukola, špinača, blitva, motovilec, azijska listna zelenjava
• Plod: grah, nizki fižol za stročje

Koliko vas letos stane zalivanje vrta? Vrtnarji prisegajo na trik, s katerim porabijo tudi do polovico manj vode

Presajanje

• Korenina: pozna koleraba
• List: pozno zelje, nadzemna kolerabica, endivija, radič, zimski por, sladki komarček, pak choi

Da bomo lahko v jeseni pobirali takšne glave radiča, moramo avgusta posaditi sadike. Foto Jerneja Jošar

Sadni vrt

Večina poletnega sadja dozoreva, hkrati pa sadna drevesa že počasi usmerjajo energijo v oblikovanje cvetnih brstov za prihodnje leto. Prav zato je pomembno, da drevesa ostanejo zdrava in dobro preskrbljena z vodo.

Obiramo dozorele sorte jabolk, hrušk, breskev, nektarin, sliv, fig, robid, malin in zgodnjega grozdja. Plodove pobiramo sproti, saj prezreli privabljajo ose in širijo bolezni. Pod drevesi redno odstranjujemo nagnite plodove.

Če je suša, predvsem mlada drevesa temeljito zalivamo. Tla pod drevesi zastremo z organsko zastirko, ki zmanjšuje izhlapevanje vode.

Pri jablanah in hruškah lahko odstranimo navpične, bujno rastoče poganjke, s čimer izboljšamo osvetlitev krošnje in zračnost. Pri robidah in poletnih malinah po obiranju izrežemo poganjke, ki so rodili, ter privežemo letošnje mlade poganjke. Spremljamo pojav bolezni in škodljivcev ter po potrebi ukrepamo z ekološkimi pripravki.

Avgust je tudi primeren čas za načrtovanje jesenskega sajenja sadnega drevja in jagodičevja. Kdor razmnožuje sadno drevje, lahko avgusta opravi poletno cepljenje z očesom (okuliranje), saj je to za večino sadnih vrst najprimernejši čas.

V začetku meseca pobiramo breskve in poletne sorte hrušk. Foto Jerneja Jošar

Okrasni vrt

Poletnemu razkošju trajnic se avgusta pridružijo še jesenske anemone, hermelike in jesenske astre. Poleg trajnic ustvarjajo bujno podobo poletnega vrta tudi vrtnice, hortenzije, dalije, gladijole, lilije in številne enoletnice. Zagotovimo jim dovolj vode in redno nego. Zalivamo temeljito, raje redkeje in obilneje, najbolje zgodaj zjutraj ali zvečer. Skrbimo, da so tla okoli rastlin pokrita z zastirko, ki zadržuje vlago in zmanjšuje rast nezaželenih rastlin.

Hortenzije po cvetenju: jih je treba porezati ali pustiti pri miru?

Odstranjujemo odcvetele cvetove, saj s tem spodbudimo nastanek novih cvetov in ohranjamo urejen videz gredic. Pri vrtnicah še naprej odstranjujemo odcvetele cvetove, spremljamo pojav bolezni in po potrebi ukrepamo z naravnimi pripravki. Dalije, visoke trajnice in okrasne trave po potrebi podpremo, da jih močni nalivi ali veter ne poležejo.

Avgust je primeren tudi za sajenje trajnic. Po sajenju jim namenimo posebno pozornost in jih redno zalivamo. Proti koncu meseca lahko začnemo načrtovati jesenske zasaditve in pripravljati nove grede.

Žive meje in grmovnice obrezujemo po potrebi, vendar se v največji vročini izogibamo močnim rezom, saj lahko izpostavljeni deli rastlin utrpijo sončne ožige.

Poletnemu razkošju trajnic se avgusta pridružijo še jesenske vetrnice ali anemone. Foto Jerneja Jošar

Trata

Avgusta je trata zaradi vročine in suše pogosto pod večjim stresom, zato ji namenimo nekoliko več pozornosti. Kosimo jo približno na pet centimetrov, saj daljše bilke bolje senčijo tla in lažje prenašajo pomanjkanje vode. Kosimo le suho trato, da je ne poškodujemo. Če dalj časa ni padavin, jo zalivamo obilno, a ne prepogosto, najbolje zvečer, da voda prodre globlje v tla. Konec avgusta, ko se temperature nekoliko znižajo, je primeren čas za obnovo trate – zračenje, rahlo peskanje, dopolnitev praznih mest ali pripravo površine za novo setev.

Rjava trata sredi poletja še ni izgubljena: tako ji pomagamo, da si opomore

Balkon

Cvetoče balkonske rastline so še vedno v polnem razmahu, vendar jih poletna vročina lahko hitro izčrpa. V vročih in suhih obdobjih jih zalivamo redno, najbolje zgodaj zjutraj ali zvečer, ko je izhlapevanje manjše. Rastline v majhnih loncih in koritih potrebujejo vodo pogosteje, saj se zemlja hitreje izsuši.

Odstranjujemo odcvetele cvetove, suhe liste in predolge poganjke, da rastline ostanejo vitalne in urejene. Pri pelargonijah, surfinijah in drugih bujno rastočih balkonskih rastlinah lahko po potrebi odstranimo izčrpane dele in jih nekoliko oblikujemo. Za neprekinjeno cvetenje jih še naprej dognojujemo s tekočim gnojilom za cvetoče rastline.

Cvetoče balkonske rastline so še vedno v polnem razmahu. Foto Jerneja Jošar

Režemo zelišča in viške sušimo. Bazilika, ki se hitro razrašča, je zelo radodarna, tako da jo lahko uporabimo tudi za pesto.

Za jesensko bero v korita posejemo rukolo, motovilec in radič za rezanje. V začetku meseca posejemo nizki fižol za stročje, v drugi polovici meseca pa redkvico. V večje lonce posadimo mlade sadike blitve in listnega ohrovta.

Sobne rastline

Presadimo rastline, ki so prerasle svoje lončke, in jih po potrebi razdelimo. Pri deljenju koreninsko grudo previdno raztrgamo ali prerežemo na več delov, pri tem pa pazimo, da ima vsak nov del dovolj korenin in vsaj en zdrav poganjek. Tako lahko iz ene rastline hitro dobimo več novih. Naredimo tudi potaknjence rastlin, ki se zlahka ukoreninjajo, kot so tradeskancija, živikasta kosmuljka in potos. Poleti jim prija višja zračna vlaga, zato jih občasno osvežimo z mlačno prho ali jih postavimo na topel poletni dež.