Setveni koledar – januar 2026

Januar je mesec, ko vrt navzven miruje. Zemlja počiva, rastline varčujejo z energijo, nam pa je podarjen čas za razmislek. To je obdobje, ko ni hitenja, ko lahko vrt opazujemo z razdalje in se z njim povežemo drugače, bolj umirjeno, bolj zavestno. In v prav tem času lahko naredimo majhno inventuro preteklega leta, se spomnimo, kaj nam je šlo dobro od rok in kje se je zataknilo. Preberemo še kakšno vrtnarsko knjigo in načrtujemo nove zasaditve. Ob lepem vremenu pa lahko kaj malega tudi že postorimo.

Zelenjavni vrt

Na zelenjavnem vrtu januarja praviloma ne delamo večjih posegov. Tal ne prekopavamo, saj bi s tem porušili njihovo naravno strukturo in mikroživljenje. Če vreme dopušča in tla niso razmočena, jih lahko zaščitimo z zastirko iz slame, listja ali komposta. Ta jih bo varovala pred mrazom in izsuševanjem.

Listni ohrovt pobiramo z vrta celo zimo. Foto Jerneja Jošar/

Načrtovanje setev in sajenj

Tudi v tem času morajo biti zelenjavne gredice polne. Z gredic pobiramo radič, por, glavnati, listnati in brstični ohrovt, repo, blitvo, azijsko listno mešanico, motovilec. Za pomladansko bero pa smo v jeseni posadili zimsko solato, čebulo in česen. Če so vaše gredice več ali manj prazne, potrebujete dober sadilni načrt. Sedaj je še dovolj časa, da naredite načrt setev in sajenj. Pri tem upoštevajte čas sajenja in pobiranja zelenjadnic, botanične družine, dobre in slabe sosede, potrebe po hranilih, velikost in razrast vrtnin. Če je oreh pretrd, delo prepustite strokovnjaku. Dobro narejen načrt je večen in ne bo vam potrebno vsako leto znova hoditi po vrtu in premišljevati kaj kam saditi, gredice pa bodo polne v vseh mesecih, tudi pozimi.

Pregled zaloge semen

Pregledamo zaloge semen, preverimo datume in poreklo ter razmislimo, katere sorte so se v preteklih letih dobro obnesle. Posebej pri starejših semenih je smiseln kalilni test. Naredimo ga tako, da na krožnik položimo večkrat prepognjeno vlažno papirnato brisačo, nanjo razporedimo deset semen, jih pokrijemo z drugo vlažno plastjo ter preko krožnika položimo folijo, da se ohranja vlaga. Pokrijemo s časopisom, krpo, saj seme večine rastlin kali v temi. Odkrito pustimo le pri dišavnicah, peteršilju in korenju. Postavimo na toplo mesto. Redno pršimo, da je brisača ves čas vlažna. Po nekaj dneh preverimo, koliko semen je vzklilo. Če jih vzklije večina, so semena še uporabna, sicer sejemo gosteje ali izberemo nova.

Preglejmo zalogo semen in naredimo preizkus kaljivosti. Foto Jerneja Jošar/

Vzgoja sadik

Por, gomoljna zelena in peteršilj sodijo med vrtnine z daljšim razvojnim obdobjem, saj od setve do sadik, primernih za sajenje na prosto, potrebujejo skoraj dva meseca. Ker jih na vrt presajamo že konec marca ali v začetku aprila, je setev v zaščitenih prostorih ob koncu januarja časovno zelo ustrezna.

Por sejemo v multiplošče s približno 3 cm velikimi celicami, pri čemer v vsako posejemo po eno seme. Do vznika naj bodo setve v temnem prostoru pri temperaturi okoli 15 °C, nato jih prestavimo na svetlo in temperaturo znižamo na približno 10 °C. Sadike so primerne za presajanje, ko dosežejo debelino svinčnika, setev pa opravimo na dan za list.

Gomoljno zeleno sejemo v zabojčke, ki jih do kalitve postavimo v temen prostor s temperaturo okoli 26 °C. Po vzniku zadostuje približno 17 °C in svetel prostor. Ko se razvije prvi pravi list, rastlinice presadimo v lončke s premerom okoli 3 cm. Za setev gomoljne zelene izberemo dan za korenino.

Listni peteršilj sejemo v lončke premera približno 5 cm, v vsakega posejemo do pet semen in jih prekrijemo z zelo tanko plastjo substrata. Do vznika naj bo temperatura okoli 25 °C, nato jo znižamo in posode prestavimo na svetlo. Pikiranje ni potrebno, setev pa opravimo na dan za list.

Med rastjo sadike redno in previdno zalivamo, najbolje s pršilko.

Aromatične liste azijske listne zelenjave režemo tudi izpod snega. Foto Jerneja Jošar/

Setev v rastlinjak

V rastlinjak lahko v tem času sejemo motovilec, solato, rukulo, krešo. Za setev izberemo dan za list. Konec meseca lahko ob lepem vremenu posejemo na dan za plod tudi bob.

Sadovnjak

Ko drevju odpade listje, sadovnjak razkrije svojo pravo podobo. Brez listja lažje opazimo strukturo krošenj, zato je to dober čas za zimsko rez jablan in hrušk, seveda v dneh brez zmrzali. Rez naj bo premišljena in zmerna, namenjena predvsem zračnosti in osvetlitvi krošnje. Obrezujemo tudi jagodičevje, torej ribez, kosmulje, ameriške borovnice. Izrežemo eno tretjino najstarejših poganjkov. Za obrezovanje izberemo dan za plod.

V drugi polovici januarja režemo cepiče za sadno drevje in jagodičevje. Režemo z zdravih, dobro rodnih dreves in grmov, z enoletnih poganjkov, ki so ravni in približno debeli kot svinčnik. Najbolje je, da jih režemo v suhem vremenu. Izberemo dan za plod. Cepiče shranimo v vlažen pesek ali zavite v vlažno krpo in spravimo v hladen prostor, kjer ne zmrzuje. Tako bodo do pomladanskega cepljenja ostali sveži in vitalni.

V sadovnjaku pregledamo tudi debla, odstranimo mah in lišaje ter po potrebi zaščitimo drevesa pred divjadjo.

Okrasni vrt

Okrasni vrt v januarju ni prazen, le drugačen je. Do izraza pridejo vedno zelene trajnice, kot so razni šaši, praproti, telohi, mlečki. Marsikatera grmovnica pokaže svoje prečudovito rast in barvito lubje. Suhe cvetne glave trajnic, okrasne trave in gole veje imajo svojo zimsko lepoto. Trajnic še ne režemo, saj suhi nadzemni deli ščitijo rastline pred mrazom in nudijo zavetje živalim. Ob obilnem sneženju z grmovnic in dreves previdno odstranimo sneg, da se veje ne polomijo.

Obrezujemo poleti cvetoče grmovnice. Pri tem odstranimo eno tretjino najstarejših vej in prikrajšamo veje, ki silijo v notranjost ali so nam v napoto, ko hodimo mimo.

V drugi polovici januarja lahko začnemo rezati poganjke za razmnoževanje okrasnih grmovnic, kot so španski bezeg, vajgelija, medvejka, nepravi jasmin, metuljnik. Izberemo dan za cvet. Dobro dozorele enoletne poganjke narežemo na primerne dolžine in jih potaknemo v lonce z rahlim substratom. Lonce postavimo v svetel hladen prostor. Pomembno je, da ni pretopel, saj s tem poganjki prehitro odženejo, korenine pa se ne razvijejo. Če zemlja ne zmrzuje, potaknjence posadimo na vrt.

To je tudi čas za razmislek o prihodnjih zasaditvah, o tem, kako vrt narediti bolj naraven, raznolik, lep v vseh letnih časih in prijazen do opraševalcev.

Trata

Trata pozimi potrebuje predvsem mir. Po njej ne hodimo, kadar je zmrznjena ali razmočena, saj lahko s tem povzročimo trajne poškodbe. Odstranimo le veje in listje, ki bi zadrževali vlago in spodbujali razvoj bolezni. Sneg pustimo, da se stopi naravno.

Sobne rastline

Zelene sobne rastline pozimi počivajo, zato jih ne gnojimo. Zalivamo jih zmerno, vedno šele, ko se zgornja plast zemlje osuši. Cvetoče sobne rastline, kot so samolist, orhideje, vijolice, kalanhoje v času cvetenja zalivamo enkrat na teden z ekološkimi tekočimi gnojili za cvetoče rastline. Rastline redno pregledujemo, saj se v tem času pogosto pojavijo škodljivci, najpogosteje pršice, kaparji ali uši. Brez zadržkov uporabite ekološki insekticid, pri kaparju pa se lotite kar ročnega odstranjevanja. Zelenim sobnim rastlinam bo dobro delo vsakodnevno pršenje, blagodejna pa bo tudi prha z mlačno vodo.

Kalčki in poganjki

Pozimi si svežino na krožniku najlažje zagotovimo s kalčki in poganjki, ki jih danes pogosto imenujemo mikrozelenjava. Gre za zelo mlade rastline, ki jih gojimo doma, na okenski polici, brez posebnih pripomočkov. Najprej vznikne kalček – drobna rastlina z zametki stebla, listov in korenine. Ko razvije prva prava lista, govorimo o poganjku. Oboje je izjemno bogato z vitamini, minerali in drugimi bioaktivnimi snovmi, celo bolj kot seme ali odrasla rastlina.

Gojenje kalčkov in poganjkov je enostavno, v zimske obroke pa prinesejo obilje vitaminov in mineralov. Foto Jerneja Jošar/

Za kaljenje ne potrebujemo nič posebnega, le krožnik, papirnato brisačo, steklen kozarec, okensko polico in kakovostno seme. V trgovinah so na voljo tudi kalilniki, ki omogočajo kaljenje več vrst semen hkrati na majhni površini in so zelo praktični za drobna semena, kot so lucerna, kreša, brokoli in redkvica. Če kalilnika nimamo, lahko ta semena kalimo na krožniku, obloženem z vlažnim papirjem, ki mora biti ves čas navlažen. Ta način zahteva več pozornosti, saj se papir hitro izsuši, zato je kalilnik dolgoročno enostavnejša rešitev. Večja semena, kot so žita, stročnice ter semena sončnic in buč, brez težav kalimo tudi v steklenem kozarcu. Redno spiramo, vsaj 2x na dan.

Kalčke in poganjke večinoma uživamo presne, kot dodatek solatam in jedem, medtem ko je kalčke stročnic treba vedno termično obdelati.

Balkon

Balkon pozimi ne sme biti prazen in pozabljen. Če smo v jeseni zasadili korita in lonce z jesensko vreso, mačehami, iskrivkami, zimzelenimi šaši in travami, okrasnim zeljem in še čim, lahko sedaj uživamo v pogledu na balkon. Sedaj pa v vrtnih centrih najdete obilje telohov, ki cvetijo ravno v tem času. Cvetovi nas bodo razveseljevali vse do aprila, potem pa bo balkon krasilo lepo zeleno listje.

V lonce posajene trajnice, grmovnice, vrtnice zaščitimo pred mrazom. Lonce ohlapno ovijemo z juto ali blagom, potem pa v prostor med loncem in ovojem nabašemo seno, slamo, listje, časopisni papir. Lonce postavimo ob zavetno steno.

Ne pozabite na zalivanje. Zalivamo v dneh, ko ni zmrzali, in po sneženju očistimo rastline ter ograje.

Balkon v tem času krasijo zimzelene trajnice in telohi. Foto Jerneja Jošar/

Poskrbimo za ptice

Pozimi ptice težko najdejo hrano, zato jim lahko z malo pozornosti zelo pomagamo. Krmilnico napolnimo s kakovostnimi semeni, oreščki ali maščobnimi pogačami ter skrbimo, da je hrana vedno suha in sveža. Pomembno je, da jih hranimo redno, saj se ptice na krmišče navadijo in se mu z veseljem vračajo. Tudi, ko zima mine, ptice ostanejo na vrtu, kjer pomagajo uravnavati škodljivce. Ne pozabimo niti na vodo, saj tudi pozimi, v dneh brez zmrzali, ptice potrebujejo svež vir pitja.

Ne pozabite

Ob toplem vremenu zračimo klet, kjer shranjujemo ozimnico. Redno pregledujemo jabolka in hruške in odstranjujemo morebitne gnile sadeže. Preglejmo tudi zasipnice s korenovkami in gomoljnicami ter v papir zavite glave radiča, endivije in kitajskega zelja.

Prostor, kjer prezimujemo posodovke, torej citruse, granatno jabolko, oljko, pelargonije, ob lepem vremenu prezračimo. Rastline zalijemo enkrat na mesec. Redno jih pregledujemo in če se pojavijo škodljivci, uporabimo ekološki insekticid.