Setveni koledar – julij 2026

Dolgotrajni vročinski valovi s temperaturami krepko nad 30 °C, pomanjkanje padavin in suša so marsikje že pustili posledice na vrtovih in v sadovnjakih. Poleg vročine so številne kraje prizadele tudi močne nevihte s točo. V takšnih razmerah je v juliju še toliko pomembnejše, da rastlinam namenimo dovolj pozornosti – poskrbimo za pravilno zalivanje, zaščito pred soncem ter hitro sanacijo morebitnih poškodb po neurjih.

Zelenjavni vrt

Pomladne setve v tem času prepuščajo prostor vrtninam, ki jih bomo pobirali jeseni. Presajanje opravimo proti večeru ali ob oblačnem vremenu, da se sadike hitreje ukoreninijo. Če se le da, sejemo in presajamo na primerne dneve po Luninem setvenem koledarju Marie Thun.

Setveni koledarček

Setev na prosto za sadike

• Korenina: koleraba, repa
• List: solata, radič, endivija, sladki komarček, kitajski kapus, pak choi
• Plod: nizki fižol

Konec meseca presajamo na prosto sladki komarček. Foto Jerneja Jošar

Setev na prosto

• Korenina: korenje, peteršilj za koren, pastinak, rdeča pesa, koleraba, repa
• List: radič za rezanje, rukola, kreša, solata, radič, endivija
• Plod: nizki fižol

Presajanje na prosto

• List: zelje, cvetača, glavnati ohrovt, listnati ohrovt, brstični ohrovt, poletna solata, radič, endivija, zimski por, sladki komarček
• Cvet: brokoli

Koliko vas letos stane zalivanje vrta? Vrtnarji prisegajo na trik, s katerim porabijo tudi do polovico manj vode

Visoke temperature in dolgotrajna suša hitro izčrpata rastline. Zato pravilno zalivamo in tla ohranjamo zastrta z organsko zastirko. Zalivamo redkeje, vendar temeljito, tako da voda prodre vsaj 25 centimetrov globoko. Najprimernejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj, ob večerni ohladitvi pa lahko zalivamo tudi pozno zvečer.

Izgubo vlage učinkovito zmanjšamo z organsko zastirko, ki je lahko slama, seno, pokošena trava, listje ali miskant. Zastirka ohranja tla vlažna, poleg tega pa preprečuje zaskorjenost tal, zmanjšuje rast plevela in varuje talne organizme.

Ob temperaturah nad 30 °C setve pogosto slabo uspevajo, saj pregreta tla zavirajo kaljenje. S setvijo je zato smiselno počakati na nekoliko hladnejše obdobje ali pa posevke senčiti. Mlade rastline zaščitimo z vrtno kopreno, večje površine pa s senčilnimi mrežami, ki lahko temperaturo znižajo tudi za več stopinj. Rastlinjake senčimo z zunanje strani.

Plodovke dognojujemo s tekočim gnojilom iz gabeza. Paradižnik sproti privezujemo, odstranjujemo zalistnike ter skrbimo za dobro zračnost rastlin. Tako zmanjšamo možnost pojava bolezni in pospešimo zorenje plodov. Bučkam odstranjujemo moške cvetove, če jih je preveč. Osipljemo por in fižol.

Redno pobiranje pridelka spodbuja nastanek novih plodov. To velja predvsem za stročji fižol, grah, bučke in kumare. Začetek julija je tudi skrajni čas za spravilo jesenskega česna, čebulo pa pobiramo, ko se vrat zmehča in listi poležejo. Viške pridelkov porabimo za pripravo ozimnice, zamrzovanje ali konzerviranje.

Bogat sonaravni vrt julija. Foto Jerneja Jošar

V vročem vremenu rastline lažje premagujejo stres, če jih redno krepimo z naravnimi pripravki na osnovi morskih alg, koprive, rmana ali drugih rastlinskih izvlečkov. Posebno pozornost namenjamo tudi spremljanju bolezni in škodljivcev ter po potrebi pravočasno ukrepamo. V primeru toče takoj škropimo s čajem iz rmana, naslednji dan iz koprive, še dan kasneje pa iz kamilice.

Pred odhodom na dopust vrt temeljito zalijemo, odstranimo plevel, poberemo zrele pridelke in škropimo s pripravkom iz preslice, ki okrepi rastlinska tkiva.

Julij je primeren tudi za nabiranje zelišč in semen. Zelišča nabiramo v jutranjih urah, semena pa shranimo le z zdravih in dobro razvitih rastlin.

Sadni vrt

Julija je v sadovnjaku čas za obiranje marelic, malin, breskev, ameriških borovnic in prvih jabolk, hkrati pa tudi obdobje poletne oziroma zelene rezi koščičarjev. Z njo odstranjujemo odvečne, poškodovane in bolne poganjke ter poskrbimo za bolj zračno in osvetljeno krošnjo. Posege izvajamo v suhem vremenu, pri čemer naenkrat odstranimo največ četrtino krošnje, saj lahko premočna rez v vročini povzroči sončne ožige plodov in listov.

V sušnih obdobjih je nujno redno zalivanje, predvsem pri mladih sadikah ter jablanah in hruškah na šibkih podlagah. Vsakemu drevesu namenimo vsaj eno do dve vedri vode tedensko. Tla pod krošnjami plitvo okopljemo in jih zastremo z organskim materialom, ki zmanjšuje izhlapevanje. Od sredine julija sadnih rastlin ne gnojimo več z dušikovimi gnojili.

Redno odstranjujemo poganjke, okužene s pepelasto plesnijo, in spremljamo pojav škodljivcev. Proti zavijačem pomagajo feromonske vabe, lepljivi trakovi ter spodbujanje naravnih sovražnikov z namestitvijo gnezdilnic in hotelov za žuželke.

Po obiranju sliv in ostalih koščičarjev opravimo zeleno rez. Foto Jerneja Jošar

Okrasni vrt

To je pravzaprav mesec, ko cveti največje število vrst in sort trajnic. Vse od ameriških slamnikov, rudbekij, gajlardij, sporišev, kresnic in krvomočnic pa do ruskega žajblja, lepih očk, gaur in plamenk. Da bo cvetenje obilnejše, redno odstranjujemo odcvetele cvetove. Tukaj so še dalije in gladijole ter prekrasne hortenzije, ki v tej vročini še najbolj trpijo.

Tudi na okrasnih gredah poskrbimo za zastirko in pravilno zalivanje – zalivamo redkeje, a temeljito.

Vrtnicam po prvem valu cvetenja odstranimo vse odcvetele cvetove dva lista pod cvetom in jih pognojimo. Dalijam zagotovimo trdno oporo, saj jih lahko poletne nevihte hitro poležejo. Rezanje cvetov za šopke rastline dodatno spodbuja k razraščanju in cvetenju.

Odcvetele trajnice, kot so mačja meta, kadulje in nekatere krvomočnice, po cvetenju prikrajšamo za eno tretjino, da se obrastejo in pogosto ponovno zacvetijo.

Poletje je primerno za zasnovo novih gredic ali dopolnjevanje obstoječih nasadov s trajnicami iz lončkov. Ob sajenju poskrbimo za redno zalivanje, saj rastline potrebujejo nekaj tednov, da se dobro ukoreninijo. V obdobju, ko se temperature gibljejo nad 30 stopinjami, raje to delo prestavimo.

Žive meje po potrebi obrežemo, vendar v poletni vročini ne režemo premočno, da ne povzročimo sončnih ožigov. Odstranjevanje pregostih ali šibkih poganjkov grmovnic opravimo v času, ko ni prevroče.

Po toči poškropimo rastline s čajem iz rmana. Foto Jerneja Jošar

Trata

Julija se rast trate zaradi vročine upočasni, zato jo kosimo nekoliko višje, na približno 6 do 8 cm. Višja travna ruša bolje senči tla, zmanjšuje izhlapevanje vode in je odpornejša proti suši. Nikoli ne odstranimo več kot tretjine višine trave naenkrat. Pokošeno travo lahko posušimo in uporabimo kot zastirko na gredicah.

Tako pogosto je treba pokositi zelenico, da bo lepo zelena celo poletje

V sušnih obdobjih starejših trat praviloma ni treba zalivati, saj po prvem dežju hitro ponovno ozelenijo. Več pozornosti namenimo mladim tratam, ki še nimajo dobro razvitega koreninskega sistema. Redno odstranjujemo plevel – ne uporabljajmo herbicidov, raje ga odstranimo ročno.

Balkon

Balkonske rastline so julija v polnem razcvetu, zato potrebujejo redno oskrbo. V vročih dneh jih zalivamo vsak dan, ob dolgotrajni vročini pa tudi dvakrat dnevno – zgodaj zjutraj in zvečer. Za bogato cvetenje rastline enkrat tedensko dognojujemo s tekočimi gnojili za cvetoče rastline.

Redno odstranjujemo odcvetele cvetove, rumene liste in poškodovane poganjke, saj s tem spodbudimo nastanek novih cvetov in ohranimo lep videz zasaditve. V času vročinskih valov občutljive rastline po potrebi senčimo.

Na balkonu lahko tudi julija sejemo zelenjavo za poznejši pridelek. V korita in lonce sejemo rukolo, krešo ter radič za rezanje. V lonec s premerom najmanj 35 cm posadimo tri sadike listnega ohrovta, ki nam bo ob ustrezni zaščiti pridelek dajal še pozno jeseni in tudi pozimi. Še vedno lahko sejemo tudi peteršilj, rukolo, krešo, radič za rezanje, nizek fižol in blitvo za jesensko bero.

Pred odhodom na dopust rastline temeljito zalijemo, korita pa, če je le mogoče, prestavimo v nekoliko bolj senčen in pred vetrom zaščiten del balkona. Površino substrata prekrijemo z zastirko, ki bo zmanjšala izhlapevanje vode. Za krajšo odsotnost si lahko pomagamo s preprostim samozalivalnim sistemom: plastenko napolnimo z vodo, v pokrovček naredimo nekaj drobnih odprtin in jo obrnjeno zapičimo v substrat. Voda bo počasi prehajala v zemljo in rastlinam zagotavljala vlago več dni. Za daljšo odsotnost so primernejša samozalivalna korita ali kapljični namakalni sistemi s časovnikom.

Sobne rastline

Poletje je idealen čas za razmnoževanje sobnih rastlin s potaknjenci. Mnoge vrste, kot so potos, tradeskancija, filodendron, bršljan in živikasta kosmuljka, se hitro ukoreninijo že v kozarcu z vodo. Ker rastline v tem času intenzivno rastejo, jih redno dognojujemo in po potrebi presadimo v svež substrat.

Pred odhodom na dopust rastline temeljito zalijemo in pognojimo s tekočim gnojilom. Umaknemo jih v svetel, a hladnejši del stanovanja in postavimo bliže skupaj, da ustvarijo vlažnejšo mikroklimo. Za krajšo odsotnost si lahko pomagamo s preprostim samozalivalnim sistemom: en konec volnene vrvice potisnemo v zemljo, drugega pa potopimo v vedro z vodo. Če bomo odsotni dlje kot teden dni, je najbolje, da za rastline prosimo nekoga, da jih občasno zalije.