Setveni koledar – junij 2026

Junij je eden najbolj živahnih mesecev na vrtu. Zelenjavne gredice so že polne prvega pridelka, hkrati pa je to še vedno odličen čas za nove setve in sajenja. Tudi če letos še niste začeli vrtnariti, nikakor ni prepozno. Prav junija pa moramo v zelenjavnem vrtu začeti razmišljati tudi že o jeseni in zimi, saj je zdaj čas za setve radiča, endivije in kapusnic, ki nas bodo s pridelkom razveseljevale v hladnejšem delu leta. Pobiramo že tudi prvo sadje, balkonsko cvetje nam krasi balkone, trava pa bo zdaj zahtevala pogostejšo košnjo.

Zelenjavni vrt

V zelenjavnem vrtu je večina stvari zdaj posajenih. Pa vendar v tem času še vedno sadimo plodovke, ponavljamo setve nizkega fižola, korenčka in blitve ter z mislijo na jesensko-zimski pridelek načrtujemo setve radiča, endivije, pora in poznih kapusnic.

Če maja niste uspeli posejati kumar, bučk ali visokega fižola, lahko to brez skrbi storite tudi zdaj. Tople poletne razmere bodo poskrbele za hitro kalitev in bujno rast, zato pridelek ne bo nič slabši – le pobirati ga boste začeli nekoliko kasneje. Redne setve v začetku poletja so celo dobrodošle, saj rastline pogosto bolje uspevajo v toplejši zemlji in hitreje napredujejo. Ob dovolj vlagi in rednem obiranju boste v pridelku uživali vse do jeseni.

Če bučke cvetijo, a ne rodijo, odstranimo večino moških cvetov. Foto Jerneja Jošar

Junij je primeren tudi za setev poletnih sort solate, ki bolje prenašajo vročino in počasneje uhajajo v cvet. Med priljubljenimi sortami so »Dalmatinska ledenka«, »Great Lakes«, »Leda«, »Unicum« in »Maravilla de Verano«. Z rednimi setvami boste imeli svežo solato vse poletje.

Sejemo endivijo in radič za jesensko-zimsko bero. Posejte več različnih sort, da boste z radičem preskrbljeni skozi vso sezono. Poletna sorta endivije je »Dečkova glava«, jesenska »Eskariol zelena« pa dobro prenaša meglo, slabo vreme in tudi temperature do –7 °C. Med radiči nekatere sorte, kot so »Palla Rosa«, »Pan di Zucchero« in »Castelfranco«, oblikujejo glave že jeseni, druge pa prezimijo v obliki rozete in nadaljujejo rast spomladi. Med njimi so »Averto«, »Palla bianca«, »Bianco di Milano«, »Anivip«, »Monivip«, »Treviški rdeči« in »Tržaški solatnik«.

Setveni koledarček

Setev na prosto za sadike

• List: solata, por, radič, endivija, sladki komarček, zelje, cvetača, glavnati ohrovt, listnati ohrovt
• Cvet: brokoli
• Plod: fižol nizki, fižol visoki, bučke, kumare

Gaura je zelnata trajnica, ki cveti od junija do oktobra. Posadimo jo lahko tudi na zelenjavni vrt. Foto Jerneja Jošar

Setev na prosto

• Korenina: korenje, peteršilj za koren, pastinak, rdeča pesa, pozna koleraba
• List: radič za rezanje, rukola, poletna solata, zimski por, radič, endivija, sladki komarček
• Plod: fižol nizki, fižol visoki, bučke, kumare

Presajanje na prosto

• List: zelje, cvetača, glavnati ohrovt, listnati ohrovt, brstični ohrovt, poletna solata, radič, endivija
• Cvet: pozni brokoli

Kako pravilno brati setveni koledar (in zakaj ga večina uporablja narobe)

Za dobro rast rastlin zalivamo redko, a takrat obilno. Med zalivanjem preverimo, kako globoko so tla namočena. Vsaj 25 cm globoko morajo biti vlažna, da se koreninski sistem dobro razvije in da lahko rastlina črpa zaloge vode v globini. Če se le da, zalivamo zvečer. Zemlja zvečer vdihuje, pravijo biodinamiki, in zato bolje akumulira vodo. Med mlade rastline na gola tla polagamo organsko zastirko, ki ohranja tla vlažna in preprečuje rast plevela.

Vsi sadimo paradižnik, večina pa nas dela isto napako (zaradi katere je pridelek precej slabši)

Paradižnike sproti privezujemo in odstranjujemo zalistnike. Če je na bučkah preveč moških cvetov, jih odstranjujemo. Poletni por ogrinjamo, korenje pa redčimo, da imajo rastline dovolj prostora za rast. Na dan za list poberemo seme motovilca.

Enkrat tedensko rastline škropimo s pripravkom za krepitev rastlin ter jih redno pregledujemo. Ob pojavu bolezni ali škodljivcev ustrezno ukrepamo po navodilih iz tabele. Rastline, ki se slabše razvijajo, škropimo s čajem iz rmana, ki spodbuja vegetativno rast, ter s čajem iz koprive, ki krepi asimilacijo in pretakanje sokov. V primeru toče rastline takoj poškropimo s čajem iz rmana, naslednji dan s čajem iz koprive, dan kasneje pa še s čajem iz kamilice.

Sadni vrt

Junija smo deležni že nekaj obilja tudi iz sadovnjaka. Obiramo češnje, jagode, šmarno hrušico in ribez. V tem času je treba redčiti plodove jablan, hrušk in breskev, da bodo sadeži večji in kakovostnejši. Pri mladih drevesih poganjke upogibamo in privezujemo, pri starejših pa odstranjujemo navpično rastoče in pregoste veje, ki senčijo krošnjo. Večja drevesa češenj lahko po obiranju tudi pomladimo, vendar krošnjo zmanjšamo največ za četrtino.

Šmarna hrušica junija začne dozorevati. Foto Jerneja Jošar

V sušnem obdobju drevesa redno in obilno zalivamo, posebej mlada, saj so najbolj občutljiva na pomanjkanje vode. Zalivamo na pet do sedem dni z več deset litri vode na drevo. Pomembno je tudi redno spremljanje bolezni in škodljivcev ter sprotno odstranjevanje poškodovanih plodov in vej.

Junij je primeren tudi za poletno rez koščičarjev, odstranjevanje divjih poganjkov iz podlage ter košnjo ali rahljanje tal pod drevesi, da zmanjšamo izhlapevanje vode in izboljšamo rast sadnega drevja.

Okrasni vrt

Na okrasnih gredah poskrbimo, da so tla okoli rastlin pokrita z organsko zastirko. Zastirka preprečuje rast plevela in ohranja vlago v tleh. Trajnicam, ki cvetijo v tem obdobju, režemo odcvetele cvetove, da spodbudimo rast novih. V suši zalivamo – redko, a obilno.

Tudi poleti lahko ustvarimo kakšno novo gredico z zelnatimi okrasnimi trajnicami ali dopolnimo obstoječe grede. Pogoj so kakovostne rastline v lončkih in naša prisotnost vsaj tri tedne, dokler se rastline ne ukoreninijo. V tem času moramo poskrbeti za zalivanje.

Vrtnice so zdaj v polnem cvetenju. Da podaljšamo obdobje cvetenja, sproti odstranjujemo odcvetele cvetove.

Vrtnicam sproti režemo odcvetele cvetove. Foto Jerneja Jošar

Dalijam nudimo oporo. Redno režemo cvetove za šopke, saj s tem pospešimo rast stranskih poganjkov, ki nosijo nove cvetove.

Trata

Trato v juniju redno kosimo. Pred dežjem lahko po njej potresete tanek sloj komposta – dež ga bo spral v tla. Ne kosite prenizko, saj se trava tako slabo obrašča, tla delujejo, kot da bi bila gola, izsuševanje pa je hitrejše. Kosimo na višini 6 cm ali celo več. Pokošeno travo posušimo in jo uporabimo za zastiranje tal na okrasnih gredah, v zelenjavnem vrtu, pod jagodičevjem in drevjem. Če trato kosimo ob dnevih za list, se bo hitreje in lepše obraščala.

Ko nam vročina uničuje trato: to vrtnarji počnejo namesto vsakodnevnega zalivanja

Balkon

Tako kot na vrtu lahko tudi na balkonu še vedno posadimo veliko vrtnin, dišavnic in cvetja. Toplotno zahtevna bazilika bo še kako vesela, ker z njo nismo hiteli. Poleg nje lahko še vedno sadimo trajna zelišča: materino dušico, origano, majaron, žajbelj, meto, meliso …

Tudi za skupino cvetlic, ki jih imenujemo balkonsko cvetje, je zdaj še čas. Za sončne lege izberemo pelargonije, petunije, surfinije, bakope, dihondro, verbene, bidense in sanvitalije. Na polsenčnih legah bodo uspešne fuksije, lobelije in vodenke, za senčne kotičke pa so odlična izbira različne begonije, ki bogato cvetijo vse do jeseni. Če pa imamo zelo sončno in vročo lego, bodo najtrpežnejše pokončne sorte pelargonij in trajna zelišča.

Še vedno si lahko omislimo kakšen lonec s paradižnikom. Če je balkon velik, lahko posadimo bučko, prostor ob steni pa izkoristimo za kumare, ki jim napeljemo oporo. V cvetlično korito posejemo nizek stročji fižol. Izberemo zelenjadnice, ki jim obtrgujemo liste in se hitro obraščajo. To so blitva, listni ohrovt in stebelna zelena. V lonec s premerom 30 cm posadimo tri sadike.

Tudi okrasne zelnate trajnice lahko najdejo prostor na balkonu. Izberemo take, ki imajo dolgo obdobje cvetenja. Gaure, sporiši, glavinci in nekatere krvomočnice cvetijo od junija pa vse do pozne jeseni.

Sobne rastline

Pomlad je idealen čas za razmnoževanje sobnih rastlin s potaknjenci, ki jih pogosto ukoreninimo kar v vodi. Tako lahko enostavno razmnožujemo tradeskancijo, bršljan, potos, filodendron in živikasto kosmuljko. Ker rastline v tem obdobju hitreje rastejo, jih redno gnojimo in po potrebi presadimo v svež substrat. Cvetoče rastline dognojujemo z gnojili, bogatimi s fosforjem in kalijem, zelene rastline pa z gnojili z več dušika. V toplih deževnih dneh lahko rastline za nekaj časa postavimo na prosto, da jih dež naravno očisti in osveži.