Setveni koledar – maj 2026

April nam je postregel s kar nekaj skrajnostmi – od previsokih dnevnih temperatur do hladnih noči in suše. Vreme je res nepredvidljivo in marsikdaj lahko zagode tudi dobremu vrtnarju. Pretopla pomlad je marsikoga pahnila v brezglavo prehitevanje. Prav zato je pomembno, da se pri delu na vrtu ne ravnamo le po trenutnih razmerah, temveč upoštevamo potrebe rastlin in značilnosti letnega časa. Maj prinaša intenzivno rast, a tudi več odgovornosti, saj lahko z napačnimi odločitvami hitro naredimo več škode kot koristi. Z nekaj potrpežljivosti, pravilnim časom setve in sajenja ter skrbno nego bomo postavili dobre temelje za zdrav in obilen pridelek ter lep okrasni vrt.

Zelenjavni vrt

Na zelenjavnem vrtu rastline, posejane in posajene aprila, že lepo napredujejo. Če kapusnic še niste posadili, to storite v začetku maja. V tem času lahko še vedno sejemo korenje, peteršilj in pastinak ter posadimo krompir (pridelek bo nekoliko poznejši). Za setve izberemo dneve za korenino. Takrat sejemo tudi rdečo peso, če dobimo sadike, pa jo presajamo. Poleg redkvice in gomoljne zelene dobro prenaša presajanje, medtem ko korenje, pastinak in peteršilj tega ne prenašajo najbolje.

Nadaljujemo lahko s sajenjem blitve, listne in stebelne zelene, solate, endivije, radiča in pora. Presajamo na dan za list v obdobju za presajanje. Na dan za list sejemo poletne solate, rukolo in radič za rezanje.

Še vedno presajamo blitvo, stebelno zeleno, listni ohrovt, solato … Foto Jerneja Jošar/

Na dan za plod v začetku meseca posejemo nizek fižol, sredi meseca pa še visok fižol. Oboje lahko posejemo tudi v lončke in kasneje presadimo na prosto. S tem načinom vzgoje preprečimo, da bi fižolova muha uničila kaleče kalčke, še preden vzniknejo.

Po ledenih možeh presajamo na prosto plodovke – paradižnik, papriko, jajčevce, buče, bučke, melone, lubenice, feferone, čilije … Te rastline prihajajo iz toplih krajev in potrebujejo veliko toplote, sonca, topla tla in noči, ki se ne ohladijo pod 5 °C. Tla morajo biti ogreta na 15 °C. Žal številni vrtni centri ponujajo sadike teh rastlin občutno prezgodaj. Kaj se zgodi, če prehitevamo in sadimo v premrzla tla, ko so dnevi sicer (pre)topli, noči pa se ohladijo na 2 °C? Rastline v prehladnih tleh ne morejo dobro razviti koreninskega sistema in zakrknejo, rast je oslabljena, rastline so šibke ter bolj občutljive za bolezni in škodljivce. Zato počakajmo na prave pogoje, saj s prehitevanjem ne bomo nič pridobili, razen kakšne skrbi več. Za presajanje izberemo dan za plod v obdobju za presajanje – maja je to v drugi polovici meseca, konkretno 22., 23. in 24. maja.

VIDEO: Ali se da živeti od vrtnarjenja? Dva mlada pridelovalca brez olepševanja (Ana Kaker in Jan Avsenik)

V tem času lahko nekatere plodovke tudi še posejemo – v lončke ali neposredno na grede. Sejemo bučke, buče, kumare in tudi paradižnik. Tako bomo podaljšali obdobje pobiranja še v september in oktober.

Sredi meseca presajamo sadike visokega fižola ali sejemo direktno na gredo. Foto Jerneja Jošar/

Ne pozabimo, da moramo, če sami vzgajamo sadike, posejati tudi pozne sorte zelja, cvetače, brokolija ter glavnatega, listnatega in brstičnega ohrovta. Sadike bomo presajali na grede v juniju in juliju. Sejemo na dan za list, razen brokolija, ki ga posejemo na dan za cvet.

Na vrtu poskrbimo za zastirko, ki bo tla ohranjala vlažna in preprečevala rast plevela.

Sadni vrt

V maju v sadovnjaku najprej poskrbimo za nego drevja: dognojujemo z dušičnimi gnojili, odstranjujemo plevel in rahljamo tla, da zadržujejo vlago. Mlada drevesa in jagodičevje zalivamo redkeje, vendar obilneje, priporočljiva je tudi zastirka. To obdobje je primerno še za cepljenje sadnega drevja, saj sokovi intenzivno krožijo – izberemo dan za plod.

Pomembno je redčenje plodičev, saj tako zagotovimo večje in kakovostnejše sadeže. Pogosta napaka je uporaba rumenih lepljivih plošč med cvetenjem, saj škodujejo opraševalcem; pravilno jih namestimo le na češnje ob začetku zorenja. Vrtne jagode in ameriške borovnice zaščitimo z mrežo pred pticami, da ohranimo pridelek.

Pozor pri nakupu sadik sadnega drevja prek spleta, inšpekcija zaznala zavajajoče ponudbe

Okrasni vrt

Še vedno si lahko ustvarimo lepe cvetlične grede ali obstoječim dodamo kakšno trajnico. Tla med rastlinami zrahljamo, dodamo kompost in zastremo z organsko zastirko, sekanci ali lubjem.

Dalije presajamo na prosto. Gomolje smo aprila posadili v lončke, da rastline zacvetijo prej. Če jih sadimo neposredno na gredo maja, bodo cvetele nekoliko kasneje. Foto Jerneja Jošar/

Na grede ali v večje lonce posadimo gomolje dalij, lilij in gladijol. Če smo aprila dalije posadili v lončke, zdaj presajamo na prosto že večje sadike – ta način gojenja pripomore k zgodnejšemu cvetenju, hkrati pa polži ne morejo uničiti najmlajših poganjkov.

Na prosto presajamo enoletne cvetlice, kot so kapucinke, ognjič, žametnice, cinije, astre, zajčki … Če jih aprila nismo posejali v lončke, jih lahko maja posejemo neposredno na grede.

Spomladi cvetoče grmovnice obrežemo takoj po cvetenju, pri vrtnicah in rododendronih pa sproti odstranjujemo odcvetele cvetove. Pri tulipanih in drugih čebulnicah porežemo le cvetove, listje pa pustimo, da se naravno posuši.

Okrasne grede dopolnimo s trajnicami, zemljo zrahljamo, dodamo kompost in zastirko. Vrtnicam sproti odstranjujemo odcvetele cvetove. Foto Jerneja Jošar/

Trata

V maju trata intenzivno raste, zato jo redno kosimo, praviloma enkrat na teden, pri čemer ne odstranjujemo več kot tretjine višine. Po košnji travo pognojimo z dušičnim gnojilom za bujno in enakomerno rast.

Pomembno je tudi redno zalivanje, zlasti v sušnih obdobjih – raje redkeje, a takrat obilneje. Če se pojavijo pleveli ali mah, jih sproti odstranjujemo oziroma uporabimo ustrezna naravna sredstva. Priporočljivo je tudi prezračevanje trate, da korenine dobijo dovolj kisika.

Balkon

Na balkonih v drugi polovici meseca posadimo paradižnik, od plodovk tudi papriko iz skupine snack paprik, ki imajo kompaktno rast in zelo bogato obrodijo. V večji lonec lahko posadimo tudi bučke – izberimo kompaktne sorte za gojenje v loncih.

V cvetlična korita posejemo nizek stročji fižol, v večja korita pa posadimo kumare in jim dodamo oporo – s tem lahko zastremo pogled in ustvarimo več intime na balkonu.

Bazilika potrebuje veliko toplote, zato jo sadimo na prosto šele sredi maja. Foto Jerneja Jošar/

Enoletne balkonske cvetlice, kot so pelargonije, surfinije in begonije, sadimo v korita in lonce sredi maja, ko se dovolj otopli. V lončke posadimo tudi baziliko in koriander ter trajna zelišča, kot so rožmarin, majaron in drobnjak, če jih nismo že aprila.

Sobne rastline

Sobne rastline v tem času presajamo v svež substrat in jih redno gnojimo, saj zaradi hitrejše rasti potrebujejo več hranil. Ob presajanju pregledamo korenine ter odstranimo poškodovane dele. Pri negi se prilagajamo posamezni vrsti, saj nekatere potrebujejo več, druge manj zalivanja.

Cvetoče rastline zalivamo z gnojili za cvetenje, ki vsebujejo več fosforja in kalija, zelene rastline pa z gnojili z več dušika. Pomlad je primerna tudi za razmnoževanje s potaknjenci, ki jih pogosto ukoreninjamo kar v vodi. Na ta način zlahka razmnožujemo tradeskancijo, bršljan, potos, filodendron in živikasto kosmuljko.

Ob toplih deževnih dneh postavimo rastline na prosto, da jih opere dež.