

V biodinamičnem setvenem koledarju Marije Thun so podatki o primernem času za delo z rastlinami na voljo za vsak dan posebej. Interaktivni setveni koledar spremljata splošna in agrometeorološka vremenska napoved prav za tisto območje Slovenije, kjer imate vrt. V tabelarnem pregledu po vrtninah lahko s klikom izberete pot do napotkov za oskrbo, čas opravil, dobre in slabe sosede za želeno vrtnino izmed 36 na seznamu. V nadaljevanju povzemamo najpomembnejša aktualna vrtna opravila za marec.
Marec pomeni začetek nove vrtnarske sezone. Tla se počasi ogrevajo, dnevi se daljšajo, zato lahko začnemo s prvimi setvami, rezjo in urejanjem gred. Kljub temu z deli ne hitimo, saj razmere, predvsem na zelenjavnem vrtu, še niso primerne za vse vrtnine. Večino opravil izvajamo postopoma in jih prilagajamo temperaturi tal ter vremenskim razmeram, saj je prav začetek sezone ključen za nadaljnji razvoj rastlin.
Za zdaj na vrtu še ne hitimo. Tla so za večino rastlin še prehladna, zato so hranila slabše dostopna, korenine pa se razvijajo počasneje.
Na začetku meseca lahko sadimo čebulček in česen ter sejemo grah, bob, korenje, peteršilj in redkvico, saj dobro uspevajo že pri temperaturi tal okoli 2 °C. Enako velja za solato in špinačo.
Ko se zemlja ogreje na približno 5 °C, lahko na prosto presadimo kapusnice, kot so zelje, brokoli, cvetača in ohrovt, običajno konec marca ali v začetku aprila. Proti koncu meseca je čas še za setev pastinaka in rdeče pese.
V rastlinjaku lahko že zdaj sejemo motovilec, solato, rukolo in krešo, najbolje na dneve za list, grah in bob pa na dan za plod.
Marca je čas tudi za nakup semenskega krompirja. Gomolje lahko začnemo nakaljevati na svetlem in hladnem mestu, medtem ko sajenje običajno počaka do aprila.

Priprava gred
Spomladi gred ne pripravljamo na klasičen način. Namesto popolnega čiščenja in prekopavanja zemljo le rahlo zrahljamo, dodamo kompost in jo pokrijemo z organsko zastirko. Gredice, na katerih še rastejo zimski posevki, urejamo postopoma, ko pridelek poberemo.
Rastlinskih ostankov ne odstranimo v celoti. Nadzemne dele odrežemo in damo na kompost, korenine pa pustimo v tleh, saj hranijo talne organizme in ohranjajo življenje v zemlji.
Zemlje ne obračamo, temveč jo prezračimo in zrahljamo z vilami. Tako ohranimo talne organizme, izboljšamo dostop zraka in vode ter ustvarimo boljše pogoje za rast.
Dodajamo predvsem kompost, ki ga rahlo vdelamo v zgornjo plast tal. Svež gnoj je primernejši za jesensko uporabo in naj bo pred tem kompostiran. Spomladi zadostuje kompost, saj izboljšuje strukturo tal in povečuje delež organske mase.
Pred rahljanjem staro zastirko odmaknemo, nato jo skupaj z novo vrnemo na gredo. Tla naj bodo vedno pokrita, saj jih to varuje pred izsušitvijo, zbitostjo in erozijo ter spodbuja nastajanje humusa. Uporabimo lahko slamo, seno, listje ali pokošeno travo.
Sadimo in sejemo neposredno v zastrta tla. Zastirko začasno odmaknemo, po sajenju pa jo znova primaknemo k rastlinam; pri setvi pustimo ozek pas gole zemlje.
Opomnik za setve
V zaprtih prostorih sejemo rastline z daljšo rastno dobo, kot so kapusnice, ali tiste, ki potrebujejo več toplote, kot so plodovke. Pri izbiri dneva setve se ravnamo po delu rastline, ki ga bomo uporabljali.
Da česa ne pozabite, je tukaj opomnik, kaj sejemo in že tudi presajamo marca. Če je le mogoče, se držite luninega setvenega koledarja. In ne pozabite – tla ne smejo biti premokra.

Setev v zaščiten prostor
Setev na prosto
Presajanje na prosto

Na sadnem vrtu delo opravljamo postopoma in brez hitenja. Z rezjo sadnega drevja počakamo do sredine marca, ko se brsti začnejo debeliti, saj takrat lažje prepoznamo rodne poganjke. Prezgodnja rez spodbuja bujno rast in prezgodnje cvetenje, kar poveča nevarnost pozebe.
Najprej obrežemo koščičarje, nato pečkarje. Režemo v obdobju nekaj dni suhega vremena. Odstranimo največ tretjino krošnje. Izrezujemo poškodovane, pregoste in navznoter rastoče veje ter močne pokončne poganjke, enoletnih pa praviloma ne krajšamo. Pri breskvah puščamo kratke čepe, marelice režemo previdno in rane zaščitimo.
Jagodičevju odstranimo stare in poškodovane veje ter grme razredčimo, da ostanejo zračni. Režemo tudi trto in aktinidijo. Za obrezovanje so idealni dnevi za plod in cvet v času za presajanje.
Zgodnja pomlad je primerna tudi za sajenje sadnega drevja in jagodičevja. Sadimo v nerazmočena tla, v približno pol metra globoko jamo s kompostom ali uležanim gnojem, pri čemer mora cepljeno mesto ostati nad tlemi. Po sajenju sadiko dobro zalijemo in opravimo gojitveno rez. Marca plitvo okopljemo tla pod drevesi in dodamo organsko gnojilo. Očistimo tudi jagode in jim dodamo kompost.
Marca se vrt začne prebujati, zato postopoma uredimo okrasne grede in rastlinam pomagamo v novo rastno sezono. Posušena stebla trajnic in okrasnih trav, ki smo jih čez zimo pustili kot zaščito, zdaj porežemo približno deset centimetrov nad tlemi. Ob tem odstranimo tudi plevel, ki je prezimil med rastlinami, saj ga je spomladi najlažje odstraniti.
Sredi meseca je skrajni čas za rez vrtnic, kar lepo nakaže cvetenje forzicij. Odstranimo vse poškodovane, suhe in šibke poganjke, rez pa opravimo tik nad navzven obrnjenim brstom, da se bo grm lepše razraščal in ostal zračen. Režemo pod rahlim kotom, da voda z mesta rezi odteka. Najprimernejši so dnevi za cvet.

V tem času obrezujemo tudi poleti cvetoče grmovnice. Odstranimo približno tretjino najstarejših vej ter prikrajšamo poganjke, ki rastejo proti notranjosti grma ali nas ovirajo pri hoji mimo. Lataste in velecvetne virginijske hortenzije cvetijo na poganjkih tekočega leta, zato jim zimska rez še posebej ustreza. Obrezovanje opravimo ob dnevih za cvet.
Če vreme dopušča in zemlja ni premokra, sadimo okrasne grmovnice, iglavce, rastline za živo mejo in zelnate okrasne trajnice.
Proti koncu meseca lahko v lončke posadite gomolje dalij in jih postavite na svetlo, vendar ne pretoplo mesto. Tako boste maja, ko nastopi čas za sajenje na prosto, namesto gomoljev presajali že lepo razvite sadike.
Trata
Trato za zdaj le nežno prebudimo. Temeljito jo pograbimo, odstranimo suho listje in ostanke trave ter tako izboljšamo zračenje in zmanjšamo možnost bolezni. Če jeseni ni bila pognojena, ji marca dodamo gnojilo z več dušika. Zračenje in odstranjevanje mahu opravimo šele po prvi košnji.
PREBERITE ŠE: Kdaj je čas za prvo košnjo trate

Sobne rastline
V tem mesecu lahko presadimo sobne rastline, ki jim je lonček že postal pretesen. Pri zalivanju bodimo zmerni in pustimo, da se zemlja med posameznimi zalivanji nekoliko osuši. Cvetoče sobne rastline redno dognojujemo s tekočimi gnojili za cvetoče rastline, zelene sobne rastline pa s tekočimi gnojili za listnate rastline.
Balkon
Ob lepih in toplih dneh redno zalivamo zasaditve v lončkih in koritih. Zalivanje je najbolje opraviti zjutraj, saj bi bile lahko rastlinske korenine ob večernem zalivanju predolgo izpostavljene mokri zemlji.
Spomladi cvetoče čebulnice, posajene v lonce – kot so tulipani, narcise in hijacinte – ob toplem februarju že počasi poganjajo na površje, zato jih lahko začnemo zalivati. V korita pa lahko posejemo tudi redkvico.