Setveni koledar – november 2025

Kljub kratkemu dnevu utegne biti november slikovit mesec, če le ne bo prehladno in bo vreme naklonjeno jesenskim okrasnim zasaditvam. Na vrtu bomo dela imeli na pretek: grabljenje listja, sajenje sadnega in okrasnega drevja, vrtnic, česna. Za takšna opravila izkoristimo lepe dni, predvsem s sajenjem ne hitimo kmalu po padavinah, da zemlje ne bi zbili.

Zelenjavni vrt

Večina radičev jeseni prenese kar precej nizkih temperatur, najmanj denimo štrucarji oz. sladkorni radiči, ki jih pobiramo najprej, tudi do novega leta zdržijo na prostem pisane in rdeče glavnate sorte, do pomladi verona, treviški radič, in druge prezimne sorte. Če glavice ali rozete slednjih pred zimo osujemo, bodo ob zgodnjespomladanskih otoplitvah hitro oživele. Vedeti pa je treba, da je na mraz manj odporen radič, ki smo ga preveč gnojili. Če nameravamo radič siliti na toplem, ga skupaj s koreninami izkopljemo konec novembra. Motovilec in zimska solata morata prezimiti tudi brez pokrivanja z agrokopreno. Pokrijemo le zelo pozno sejano zimsko solato, ki pred zimo še ni naredila pet listov, ali pa takšno, ki je že skoraj primerna za pobiranje. Če je pravšnje velikosti, se bo čez zimo neodkrita najbolje ubranila solatne plesni. Gosto sejane solate raje ne razsajamo pred zimo, temveč spomladi. Motovilec pa pokrijemo le v primeru, če želimo, da bi rasel hitreje ali če ga želimo pobirati vso zimo.

Brstičnemu ohrovtu, ki ga bomo pobirali sproti čez zimo, bo prav prišla opora. Foto Craig Russell/Shutterstock

Mnogim kapusnicam mraz ustreza in prezimijo, zato s spravilom ne hitimo, temveč jih pustimo na vrtu. Zlasti ohrovt in kodrolistni ohrovt sta še boljšega okusa, če listi nekajkrat pomrznejo. Glavnati ohrovt razen v hudih zimah pustimo na prostem do januarja. Čez zimo sproti pobiramo tudi brstični ohrovt. Tudi zelje krajši čas brez težav prenese minus deset stopinj, zato lahko ostane zunaj vsaj do konca novembra. Korenje lahko novembra še pustimo v zemlji, če želimo, da bi na vrtu prezimilo (kar je primerno zlasti za poletne setve), pa ga tik pred zimo rahlo ogrnemo z zemljo in na gredo nasujemo 20-centimetrsko plast listja ali slame. Podobno storimo z nekaj koreni peteršilja, iz katerih bodo zgodaj spomladi pognali mladi listi. Do srede zime na prostem zdrži tudi črna redkev. Pred zimo osujemo tudi prezimni por, da bi ostal dalj časa svež. Novembra pa populimo repo. Če je ne nameravamo kisati, jo shranimo v pesku, v vlažnih in hladnih kleteh ali zasipnicah. Nekaj korenov lahko posadimo v lonce in jo silimo za mlade in okusne liste.

Novembra nikakor ni prepozno za sajenje česna, celo bolšje je, kot če bi s tem opravilom hiteli oktobra. Prezgodnji vznik namreč poveča možnost za naselitev prvih bolezni. Hkrati z jesenskimi lahko sadimo tudi pomladanske sorte česna. Vznik zelenih stebelc lahko pričakujemo po kakšnem mesecu dni.

Česen jeseni posadimo vsaj 5 cm globoko, saj ga mraz oz. zaledenela zemlja potiskata proti vrhu. Foto S Photo/Shutterstock

Sadovnjak

V novembru se začenja najidealnejši čas za sajenje sadnega drevja in jagodičevja, tudi trte in kivija. Sadjarji dajejo prednost jesenskemu sajenju, ker je za sadike šok ob presaditvi manjši, ko mirujejo. Mirovanje se zanje začne, ko rastlinam odpade listje. Poleg tega vreme v povprečnih letih do zime dovolj namoči tla, da so brez poznejšega zalivanja oskrbljena z vlago. Gotovo ste že opazili, da sadne drevesnice, tiste, ki sadike gojijo same, začnejo prodajati sadike z golimi koreninami (to pomeni, da so izkopane) šele v tem času. Te sadike veljajo za preverjene, ker so vzgojene v naših krajih, njihove korenine pa niso poškodovane zaradi presajanja v ponavadi zelo majhne lonce, v kakršnih so  naprodaj v vrtnih centrih. Tudi izbira sort je jeseni boljša. 

Zelo priporočljivo je, da sadilne jame pripravimo, še preden domov prinesemo sadike, da se korenine ne izsušijo. Za jame izberemo mesta, kjer je zemlja rodovitna, dovolj globoka, odcedna in kjer ni visoke podtalnice, za bolj toploljubne sadne vrste (aktinidijo, kaki, fig,  breskev) so primerne prisojne lege na prostem ali prisojna mesta ob hiši. Večina sadnih rastlin potrebuje vsaj 50 cm globoko zemljo. Jama naj ima premer od 80 do 100 cm, in globino vsaj 50 cm, dobro pa prelopatamo tudi njeno dno.

Toliko prikrajšamo korenine sadne sadike pred sajenjem. Foto Leon Vidic

Sadiko z golimi koreninami postavimo v jamo tako, da bo posajena enako visoko, kot je rasla v drevesnici. Cepljeno mesto mora biti ped nad tlemi. Sadike iz lonca naj gledajo iz zemlje toliko, kot so rasle v loncu. Pred sajenjem debele korenine prikrajšamo na 20 do 25 cm. Če so videti zasušene, jih prej za nekaj ur namočimo v goščo iz vode in ilovice. Na eno sadno drevo dodamo v jamo četrt kilograma sadjarskega gnojila NPK in od 10 do 20 kg hlevskega gnoja. Če mineralnega gnojila ne uporabimo, naj bo hlevskega gnoja več, nikoli pa se ne sme dotikati korenin. Zasuta tla dobro potlačimo, že pred sajenjem pa ob drevesu zapičimo v jamo oporni količek.

Okrasni vrt

Podobno kot sadno drevje sadimo tudi okrasne listavce. Razlika je le v načinu oz. količini gnojenja. Sadike okrasnih dreves se pogosteje kot sadne sadike prodajajo v loncih ali s koreninsko balo, kakor pravimo koreninskemu spletu z zemljo vred. Takšna lahko sadimo vse leto, dokler zemlja ni zamrznjena, zaradi oskrbe posajenih rastlin z vodo pa ima prednost jesensko sajenje. Pomembno je, da sadiko izberemo glede na razpoložljivo velikost prostora, boljša izbira so sadike, vzgojene v drevesnicah s klimo, ki je podobna kot v naših krajih, torej ne na območju z milejšimi zimami. Sadike okrasnih listavcev na golih koreninah se vedno sadijo, ko so brez listov.

Če sadimo ulončene sadike okrasnih dreves in grmov, izkopljemo sadilno jamo, ki je globoka globoko vsaj toliko, kot je visok lonec, ali toliko, da bo sadika posajena enako visoko, kot je bila v drevesnici. Širina sadilne jame naj bo najmanj za dva premera koreninske bale, pri golih koreninah za dva premera krošnje. Med zasipavanjem koreninske grude sadiko držimo v pokončnem položaju, pri čemer pazimo na višino. Ob sajenju in prvo leto po njem posajenega okrasnega drevesa in grmovnice ne gnojimo, saj ga želimo prisiliti, da bi v iskanju hrane samo čim dalj razpredlo korenine. Kolobar okrog drevesa v širini krošnje bi moral biti dve do tri leta okopan.

Pri drevesih že v dno sadilne jame zabijemo debelejši lesen količek, da bo predstavljal trdno oporo dve ali tri leta, dokler se sadika ne bodo dobro ukoreninila. Rastlino ob količek privežemo s prožno vrvico v obliki osmice, sadiko pa zalijemo z veliko zalivalko vode.

Z izkopavanjem gomoljev dalij lahko počakamo, da mine prva slana. Foto S. O. E./Shutterstock

Če načrtujemo sajenje vrtnic, je november pravi čas za sajenje sadik z golimi koreninami. Posajene vrtnice moramo zaščititi pred nizkimi temperaturami, najbolje je, da jih osujemo z zastirko iz suhega lista, lesnih sekancev ali komposta. Še pred tem poganjke porežemo na približno 20 cm višine.

Če vrtnice z golimi koreninami kupimo nekaj dni pred sajenjem, jih doma zagrebemo na gredo ali damo v posodo z mivko, da se ne izsušijo. Zanje izkopljemo sadilno jamo velikosti 50 x 50 x 40 cm in temeljito prelopatamo tudi dno. Zemlji za sajenje vrtnic dodamo kompost ali z organskimi snovmi bogat substrat. Cepljeno mesto mora biti od dva do tri centimetre pod površino zemlje.

Najpozneje po prvi slani moramo iz zemlje izkopati poleti cvetoče čebulnice ali gomoljnice, kot so gladiole, nerine, dalije, kane, vse dokler zemlja ne zmrzne, pa lahko sadimo tulipane, narcise, luke in druge spomladi cvetoče okrasne čebulnice.