Setveni koledar – oktober 2025

Oktober je čas, ko na vrtu malo krmarimo – po vremenu. To velja predvsem za pobiranje vrtnin, saj se jih ne dotikamo, dokler so mokre, za jesensko pripravo gredic, saj tudi mokrih, lepljivih tal ne obdelujemo, za spravilo zadnjih plodovk, morda fižola, presežkov bazilike, dokler je še lepa, in seveda za setev zimskih solatnic. Ta spremenljivi mesec nas namreč lahko preseneti z obilo sonca in visokimi temperaturami ali z mrzlimi vlažnimi dnevi prizadene občutljivejše vrtnine in cvetice.

Zelenjavni vrt

Po tradiciji je oktober povezan s setvami zimske solate, rukole, če pohitimo, tudi motovilca, sajenjem čebulnic in prekopavanjem gredic, ki jih nameravamo gnojiti s hlevskim gnojem. Seveda bedimo nad vremensko napovedjo in večkrat preverimo stanje tal, da bodo ta primerna za obdelavo.

Setve: Oktobra še lahko posejemo motovilec, od sonca in temperatur pa bo odvisno, kdaj lahko pričakujemo pridelek. Setve v prvi polovici oktobra bomo najbrž pobirali zgodaj spomladi. Seme sejemo vsaj 2 cm narazen, za kalitev potrebuje svetlobo, zato ga v tla le vtisnemo z grabljami. Motovilec na gredah prezimi nezaščiten. Enako velja za zimsko solato, saj je osnovni namen setev zimskih solat, da rastline v velikosti nekaj listov prezimijo in pozno pozimi s prvimi otoplitvami začnejo delati glavice. Pri nas priljubljene zimske sorte so vegorka, posavka, bistra, zimska rjavka, pariška in nansen. Drugače pa je z zdaj posejanima rukolo in kitajsko listno zelenjavo iz družine križnic, ki dajo pridelek zelo hitro.

Sajenje: Sredi oktobra sadimo čebulček majskega srebrnjaka, ki ga pobiramo že spomladi, druge sorte čebule pa le, če nameravamo pridelek sproti pobirati kot mlado čebulo. Čebulo za skladiščenje pa je bolje saditi zgodaj spomladi, marca ali aprila. Česna jesenskih sort ne sadimo pred koncem oktobra.

Kaj bo na gredah zdržalo zmrzal: Po izkušnjah iz zadnjih let je kljub hladnemu začetku oktobra še veliko verjetnosti za toplo jesen, vseeno pa je dobro vedeti, kaj najprej pobrati z gredic in katere vrtnine zdržijo mraz. Najmanj mraza prenesejo radiči sort štrucar, castelfranco, zgodnejše različice sorte palla rosa in večina sort endivije. Na začetku zmrzali jih lahko še nekaj časa ščitimo s tuneli, pri čemer pa je pomembno, da jih prekrijemo, ko je zemlja še topla. Brez zaščite prezimijo radiči tržaški solatnik, poznejše različice sorte palla rosa, verona, treviški, solkanski, anivip, monivip, bianca di milano. Do zime nam poleg že omenjenih vrtnin ni treba hiteti s spravilom prezimnega pora, korenja, črne redkve in ohrovtov.

Listni ohrovt postane slajši, ko doživi nizke temperature. Liste obiramo postopoma, od spodaj navzgor. Foto: Danita Delimont/Shutterstock

Prekopavanje, gnojenje: Jeseni grobo prekopljemo prazne gredice v dveh primerih − če so tla glinena in težka, da bo mraz grude zdrobil, in če nameravamo gnojiti s hlevskim gnojem. Tega moramo namreč v zemljo vkopati. V obeh primerih prekopavamo, dokler je še toplo, najpozneje do konca oktobra. S hlevskim gnojem (preperelim, nikoli svežim!) ne gnojimo celega vrta, vsako leto le tretjino, saj lahko to ponovimo le vsako tretje leto. V prihodnjih sezonah seveda upoštevamo pravila kolobarja.

Kompostni kup: Dokler je še toplo, premečemo kompostni kup, da bo imel zrak. Idealno je, če med plasti damo nekaj hlevskega gnoja. Če je kompostna masa presuha, jo zalijemo, če je premokra, pa med plasti damo suho listje, suho travo ali nekaj slame. Količino vlage preverimo tako, da jo stisnemo v pest. Če razpade, ko pest razpremo, je presuha, če se drži v kepici, je vlažnost ustrezna, če se iz nje cedi voda, pa premokra. Zdaj je še čas, da razgrajevanje organske mase, za katero skrbijo mikroorganizmi, pospešimo tako, da jo zalijemo z vodo, v kateri smo stopili sladkor, ali s koprivno brozgo (koprive namakamo 14 dni). Kompostni kup za čez zimo prekrijemo s smrečjem ali koruznico.

Sadovnjak

Obiranje sadja: V sadnem vrtu bomo poleg poznih sort jabolk proti koncu meseca obrali kakije in morda tudi kivi. A s pobiranjem letine kivija oktobra pohitimo le ob napovedi zmrzali, saj ta škodi kakovosti, pa tudi obstojnosti plodov v kleti ali hladilniku. V marsikaterem vrtu prav do slane obiramo dvakrat rodne maline, katerih sadeži so jeseni še posebej debeli.

Rez malin: Maline zdaj rodijo na tistih rozgah, ki so iz tal pognale spomladi, zatorej bomo pustili, da bodo drugič rodile zgodaj poleti. Seveda če so poganki zdravi in se niso skupaj s sadeži posušili. V tem primeru jih moramo namreč takoj odrezati in zažgati, saj imajo zelo kužno bolezen malinovo sušico. V vsakem primeru pa do tal porežemo starejše poganjke, ki so odrodili že zgodaj poleti.

Odstranjevanje mumij: V sadovnjaku so zelo kužne tudi mumije, gnijoči sadeži, ki niso odpadli z vej. Ker se čez zimo utegnejo povsem posušiti in na pomlad predstavljati leglo trosov glivičnih bolezni, jih sklatimo z drevesa.

Kaki navadno obiramo konec oktobra. Foto: Vit-vit/Shutterstock

Škropljenje: Če imamo velike težave s kodravostjo breskve in nektarine, v času odpadanja listja škropimo proti breskovi kodravosti.

Sadilne jame za sadno drevje: Oktobra še ne sadimo sadnega drevja na golih koreninah (takšno je naprodaj v specializiranih sadnih drevesnicah), saj mu mora prej odpasti listje, lahko pa že pripravimo sadilne jame in pregledamo, kje bodo naprodaj želene sorte sadnega drevja.

Okrasni vrt

Sezonske zasaditve: Mnogi si jesenske dni radi polepšajo s sezonskimi zasaditvami v posodah ali na gredicah, ki so jim najbolj na očeh. Primerna izbira so mačehe, ki bodo cvetele dolgo v jesen in nato spet spomladi, jesenska vresa, ciklame, krizanteme, pa tudi prezimno trdni šaši in iskrivke.

Skrb za trato: Priporočljivo je, da z zadnjo košnjo trate odlašamo čim dalj, da zime ne bi pričakala preveč bujna. Oktober je idealen čas, da jo ponovno prezračimo, pomembno pa je tudi, da z nje redno odstranjujemo odpadlo listje in nagnite plodove in da jo, če tega še nismo naredili, pognojimo z namenskim gnojilom, ki ji bo pomagalo prezimiti.

Sajenje čebulnic: Oktober je idealen čas za sajenje spomladi cvetočih okrasnih čebulnic. Najbolje jih je namreč saditi, ko se začne zemlja ohlajati, ko se jutra shladijo, dnevi so še topli, z dreves pa začne odpadati listje. Ne moremo govoriti o vedno enakem koledarskem datumu, treba je opazovati naravo in procese v njej.

Okrasne čebulnice člahko tako posadimo pod travno rušo. Foto: Fotohelin/Shutterstock

Sajenje in delitev trajnic: Ves oktober in tudi prvo polovico novembra lahko sadimo in delimo okrasne trajnice. Do zime se bodo dobro ukoreninile, v nasprotju s pomladnim sajenjem bomo imeli manj skrbi, da bi se izsušile. Jeseni lahko sadimo, delimo in razsajamo skoraj vse trajnice, le pri tistih, ki so bolj občutljive na mraz, je bolje počakati na pomlad (trave perjanke, trstikovci, proso, sivka, žajbelj in druga sredozemska zelišča). Potonike, telohe, orientalske make in bradate perunike je bolje saditi jeseni, delimo in razsajamo pa jih samo jeseni.

Sajenje vrtnic: Čas je primeren tudi za sajenje vrtnic z golimi koreninami, če nameravamo saditi okrasno drevje in grmovnice z golimi koreninami, ne ulončenih, pa tako kot velja pri sadnem drevju, počakajmo na začetek novembra.