Setveni koledar – september 2025

Septembrska kondicija našega vrta je žal vse bolj odvisna od tega, kako je bilo rastlinam naklonjeno poletno vreme. Toda ta mesec ima sonce še moč, zato vrtne sezone tudi tam, kjer se morda poslavljate od paradižnikov in drugih plodovk, še ni konec. Čaka nas vrsta opravil, tudi setev in sajenje vrtnin, ki jih bomo uživali že čez dva meseca ali spomladi, med njimi je največ solatnic. S hladnejšimi nočmi bodo nekatere rastline ponovno oživele in naredile zeleno kuliso za jesenske cvetice, kot so astre, vetrnice, dalije in nerine. Osvežitev je tudi čas, ko lahko poskrbimo za trato, da bo zimo dočakala v znosni kondiciji, ali za setev novih travnih površin.

Zelenjavni vrt

Preden začnete na gredice sejati solatnice, kot so motovilec, rukvica, hitro rastoče kitajske križnice, zimska solata in špinača, torej vrtnine, ki jih po izročilu povezujemo s septembrom, lahko še vedno poskrbite za radič in endivijo. Če ste med tistimi, ki sta jim avgustovska vročina in počitniška odsotnost preprečili, da bi posejali ali posadili ti vrtnini – nekaj malega časa še imate. Za setev, z izjemo radiča tržaškega solatnika za rezanje, je zelo pozno, a v prvi polovici septembra še lahko posadite sadike endivije in radiča.

Preskrbite si močne, zdrave, nikar takšnih, ki so že pri pridelovalcih zastarale. To se kaže po vijoličnorožnatem nadihu na listih. Tudi pri sortah radičev, ki se z zorenjem obarvajo rdeče, morajo imeti sadike sveže zelene liste. Zastarane sadike namreč zelo dolgo ne napredujejo, saj je njihova rast zaradi neugodnih razmer zastala, medtem ko dobre sadike v tem času zelo hitro naredijo listno maso. Od jesenskih radičev raje izberite tiste s krajšo rastno dobo, kot so štrucar, castelfranco ali palla rossa z nižjimi številkami ob imenu (2 ali 3), saj to pomeni, da sorta hitro dozori.

Če se nam zdi, da paradižnik na rastlini ne bo dozorel, lahko oberemo zelenega in ga damo v prostor s temperaturo okrog 20 stopinj. Pordečel bo v 14 dneh. Foto: Hannamariah/Shutterstock

Motovilec, ki ga boste posejali septembra, boste nabirali še to jesen. K hitri kalitvi mu pomagajte tako, da zasenčite gredico, na katero ste ga posejali, saj v vročini slabo kali, in redno skrbite, da je zemlja vedno vlažna. Hitreje bo napredoval, če bo posejan v vrste, da boste lahko tla med njim rahljali. Sicer pa v intervalih posejte rukolo, kitajske križnice za solato in zimsko solato za pomlad. To so sorte, ki bodo prezimile na prostem: zimska rjavka, nansen, posavka, vegorka in bistra. Izkušeni vrtičkarji jih potem sejejo še enkrat ali dvakrat do srede oktobra.

Lahko tudi ponovno posejete špinačo in redkvico. Septembra se obnesejo setve stoletne čebule, za setev čebule majskega srebrnjaka pa je pozno, vendar ga lahko konec septembra začnete saditi s čebulčkom. Za sajenje česna pa je skoraj dva meseca prezgodaj.

Če imate radi črno redkev in vam kdo odstopi sadike, jih v tem času lahko presadite na svoj vrt.

Sadovnjak

Letošnja sadna letina je močno odvisna od tega, koliko so sadno drevje prizadele najprej spomladanske pozebe, potem pa še suša in poletna neurja s točo.

Sadje za sprotno porabo je najslajše, če ga z drevesa trgamo sproti, za skladiščenje pa je pomembno, da doseže harmoničen okus (sladkost, obarvanost, aromo, polnost), je pa še trdo in zato odpornejše. Medtem ko bo v skladišču še naprej zorelo, pa obarvanosti ne bo več pridobilo. Za to namreč poskrbi kombinacija sonca in nizkih nočnih temperatur. Ob zlaganju sadja v zabojčke dosledno odstranimo vse poškodovane, obtolčene in črvive sadeže, saj jih bo kmalu napadla gniloba, ki se razširi še na druge sadeže.

Ob obiranju jablan, hrušk in sliv lahko odstranimo tudi kakšno nepotrebno vejo, predvsem navzgor rastoče in tiste, ki silijo v krošnjo. S tem poskrbimo, da preostali les lepše dozori in da se bodo lepše razvili rodni brsti za prihodnjo sezono.

V obloženem sadovnjaku v času debeljenja plodov poskrbimo za oporo obteženih vej z lesenimi rogovilami, oporo morajo imeti tudi drevesa na šibkih podlagah. Po koncu obiranja z dreves odstranimo tudi vse nagnite ali poškodovane plodove, saj se bodo čez zimo spremenili v skladišče trosov glivičnih bolezni. Če sadno drevje prizadene toča, ga takoj poškropimo z bakrovim pripravkom, ki razkuži rane in s tem prepreči širitev rastlinskih bolezni (velja za ves čas vegetacije).

Sadje za sprotno porabo je najslajše, če ga z drevesa trgamo sproti. Foto: Tatevosian Yana/Shutterstock

Še vedno je pomembno plitvo okopavanje in pletje kolobarja okrog dreves: z njim preprečimo, da bi trava in pleveli sadnim rastlinam konkurirali za hranilne snovi in vodo, in zmanjšamo relativno zračno vlažnost okoli koreninskega vratu, ki pospešuje razvoj bolezni. Z okopavanjem poleg tega od drevesa začasno odženemo voluharja. Če tega glodavca ni v sadovnjaku, kolobar okoli drevesa pokrijemo z zastirko, v nasprotnem primeru se ji izognimo.

Če imamo dvakrat rodne maline, jih bomo lahko obirali še dolgo v jesen, tiste poganjke, ki so odrodili spomladi, pa pri tleh odrežemo. Zlahka jih bomo razpoznali, nimajo cvetnega nastavka, barva listov pa že prehaja v rumeno, če se niso rozge že v celoti posušile. S čimprejšnjim izrezovanjem bomo poskrbeli, da bodo maline bolj zdrave. Poganjke, ki rodijo zdaj jeseni, bomo porezali, ko bodo odrodili – odrezali bomo samo tisti del vrha, ki je bil obrasel s stranskimi rodnimi vejicami.

Sadnega drevja in grmičevja že od srede julija ne gnojimo z gnojilom, v katerem je pretežni del dušika (N), ki spodbuja rast. Zaželeno je namreč, da se ta ustavi, les pa dozori, da laže prezimi. Lahko pa uporabimo mešana gnojila NPK ali tista z večjo vsebnostjo kalija (K) in fosforja (P). Zdaj še ni čas za gnojenje dreves s hlevskim gnojem, to storimo šele po koncu vegetacije, ko začne odpadati listje, izognimo pa se mu, če imamo v sadovnjaku voluharja.

Okrasni vrt

Če si želimo lepo trato, je september idealen čas za mnoga opravila. Strokovnjaki dajejo jesenski setvi (od začetka septembra do začetka oktobra) prednost pred pomladansko, ker med posevkom vzklije manj semen plevelov kot spomladi. Seveda moramo dobro pripraviti podlago, po setvi pa površino redno namakati. Za spodnjo plast tal je pomembno, da je odcedna, zgornjih 15 cm pa naj bo rodovitnih (vsebnost organskih snovi, hranil). Dobro je, če podlago pripravimo dva tedna pred setvijo. Semenom zagotovimo najboljši vznik tako, da površino dan pred setvijo dobro zalijemo in setev prekrijemo s centimeter debelo plastjo zemlje. Zdaj je čas tudi za dosejevanje praznih zaplat in prezračevanje trate. V tem času obstoječe trate ne gnojimo več z dušikovimi gnojili, ki spodbujajo rast, temveč s takšnimi, ki imajo več fosforja in kalija in ki travo pred zimo okrepijo.

Septembra začnemo saditi tudi spomladi cvetoče okrasne čebulnice. Zato je sicer še nekaj časa. Če nameravamo nakupiti nove čebulice, zlasti redkejše vrste in sorte, moramo pohiteti, dokler je ponudba še velika.

Pritlikave vijolične astre so lepe dolgo v jesen. Ta letni čas je peri,eren tudi za njihovo sajenje. Foto: Cavan-images/Shutterstock

Če smo ljubitelji trajnic, bomo september gotovo izkoristili za sajenje novih in razsajanje obstoječih, seveda tistih, ki so že odcvetele. Ker je zemlja še topla, se bodo pred zimo dobro ukoreninile. Najprej posadimo na mraz občutljive, kot so sivka, materina dušica, perovskije itd. Tudi s sajenjem ali delitvijo zelnatih potonik pohitimo – koreninska gruda naj ostane v enem kosu, s čim več zemlje, plitvo jo posadimo v novo jamo, ki smo jo že pripravili. Sprijazniti se moramo s tem, da po presajanju potonike morda tudi nekaj let ne bodo cvetele. Z izjemo trajnic, ki jih bomo razsajali, drugim ne porežimo nadzemnih delov, odstranimo le poškodovane dele. Mnoge so zanimive tudi pozneje s svojo suho rastjo.

Medtem ko je za sajenje listopadnih dreves in grmovnic zdaj še prezgodaj, pa sadimo zimzelene grmovnice, kot so rododendroni in azaleje, iglavci in zimzelene žive meje. Sicer pa v tem času poberemo dozorela semena cvetic in potaknemo vršičke balkonskega cvetja, ki bi ga radi razmnožili.