Koliko kostanja smete nabrati? Kaj pravi zakon in kje ga najdete največ

Jesen je čas, ko slovenske gozdove napolnijo sprehajalci s košarami. Vonj po pečenem kostanju je eden od najbolj prepoznavnih znanilcev jeseni, a preden se odpravimo po plodove v gozd, velja poznati nekaj pravil. Nabiranje kostanja namreč ni povsem brez omejitev, saj ga jasno urejajo slovenski predpisi, kršitev pa nas lahko drago stane.

Kaj pravi zakon?

Nabiranje kostanja je v Sloveniji dovoljeno, a omejeno na nabiranje za lastne potrebe. Po 43. členu Pravilnika o varstvu gozdov lahko posameznik dnevno nabere največ 2 kilograma kostanja, omejitev pa velja tako za državne kot za zasebne gozdove, saj lastniki gozda ne morejo povsem prepovedati rekreativnega nabiranja. Izjema so primeri, ko je gozd namenjen pridelavi kostanja za prodajo, saj tam lahko lastnik nabiranje prepove, vendar mora biti prepoved jasno označena.

Nadzor nad tem, koliko kostanja naberete, izvajajo inšpektorji Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ki imajo pooblastilo, da ob kršitvah izrečejo globo. Če naberemo preveč ali nabiramo tam, kjer je prepovedano, nas lahko doleti kazen med 200 in 400 evri, v hujših primerih oziroma ob ponavljanju pa celo do 800 evrov.

Kdaj in kje nabirati kostanj

Kostanj uspeva skoraj po vsej Sloveniji, razen v hladnejših delih Koroške in na višjih legah. Najraje ima tople, kisle lege do približno 800 metrov nadmorske višine, zato ga pogosto najdemo na jugozahodnih pobočjih, gozdnih robovih in ob travnikih. Priljubljena območja za nabiranje so Goriška brda, okolica Nove Gorice, notranjski gozdovi ter številna pobočja na Dolenjskem in Štajerskem.

Najprimernejši čas za nabiranje je, ko plodovi sami odpadejo iz ježic. Če jih pobiramo prezgodaj, so pogosto še nezreli in manj okusni, najboljši kostanji pa so tisti, ki so veliki, sijoči in brez znakov plesni.

V teh tednih se bodo številni odpravili v gozd po kostanj - ampak ali ste vedeli, da tudi pri nabiranju obstaja omejitev? Foto Anna Moro/Shutterstock

Kako kostanj shranjevati (da nam ne splesni)

Ko kostanj prinesemo domov, ga najprej razprostremo na suhem in zračnem prostoru, da se nekaj dni suši. Na tak način zmanjšamo tveganje za nastanek plesni. Za daljše shranjevanje je najbolje uporabiti papirnate vrečke ali lesene škatle z luknjami, ki omogočajo kroženje zraka. Shranjujemo jih v hladnem prostoru, kjer je manj vlage, vseeno oa je priporočljivo, da jih porabimo v nekaj tednih, saj star kostanj ne ohrani istega okusa.

Kateri je za kuhanje in kateri za peko?

Med sortami kostanja obstajajo razlike. Večji in bolj polni plodovi so običajno primernejši za peko, saj se lažje lupijo in imajo bogatejši okus. Manjši, bolj drobni kostanji pa se pogosto uporabljajo za kuhanje ali pripravo kostanjevih jedi, kot so pire, juhe in peciva. Ne glede na to, kako jih pripravimo, pa je kostanj odličen vir vlaknin, mineralov in energije ter nepogrešljiv del jesenskega jedilnika.

PREBERITE ŠE: Enkrat za vselej: buče – kdaj jih olupimo