V traktorskih nesrečah vsako leto umre okoli deset ljudi: večino bi rešil varnostni pas

Čeprav je večina traktorjev danes opremljena z varnostno kabino ali lokom, v prometnih nesrečah in delovnih nezgodah s temi vozili v Sloveniji še vedno umre okoli deset ljudi na leto. Po ocenah stroke bi najmanj 80 odstotkov smrtnih žrtev preživelo, če bi bili vozniki pripeti z varnostnim pasom, poroča portal za preverjanje dejstev NE/JA, ki deluje v okviru Slovenske tiskovne agencije.

Največ smrtnih poškodb se zgodi ob prevrnitvi traktorja. Če voznik ni pripet, lahko pade iz kabine ali z vozniškega sedeža, nato pa ga traktor oziroma varnostna konstrukcija stisne ali pokoplje pod seboj.

»Naše ocene in tuje študije kažejo, da bi vsaj 80 odstotkov smrtno ponesrečenih voznikov traktorjev preživelo, če bi uporabljali varnostni pas,« je pojasnil Marjan Dolenšek, strokovnjak za varnost in zdravje pri delu z Gozdarskega inštituta Slovenije ter sodelavec Kmetijsko gozdarskega zavoda Ljubljana. Po njegovih besedah bi zelo verjetno preživel tudi del preostalih ponesrečencev.

Varnostni pas je obvezen, če je vgrajen

Uporaba varnostnega pasu je zakonsko obvezna v vseh vozilih, v katerih je ta nameščen, kar velja tudi za traktorje. Po podatkih, ki jih navaja NE/JA, je bilo v Sloveniji konec leta 2025 registriranih približno 123.000 traktorjev, še nekaj tisoč pa naj bi jih bilo neregistriranih. Ti se večinoma uporabljajo redko in zunaj javnih cest.

PREBERITE ŠE: Slovenci v vrhu po številu traktorjev - ima ga vsak 17. državljan

Varnostne pasove morajo imeti vsi traktorji, ki so bili kot novi dani v promet po 1. maju 2004, ko je bilo uvedeno ugotavljanje skladnosti vozil. Takšnih naj bi bilo približno 40 odstotkov vseh traktorjev v Sloveniji.

Pri starejših traktorjih, prodanih pred tem datumom, naknadna vgradnja varnostnega pasu trenutno ni predpisana. Kljub temu ga je po navedbah stroke mogoče namestiti na praktično vsak traktorski sedež.

Pas je mogoče namestiti tudi v starejši traktor

V traktorjih se praviloma uporablja dvotočkovni trebušni varnostni pas, ki je pritrjen na sedež. Sodobni modeli so opremljeni z navijalnim mehanizmom in se med običajnim premikanjem voznika prilagajajo telesu, ob sunku ali prevračanju pa se samodejno zaskočijo.

Takšni pasovi so označeni s kratico ELR, kar pomeni Emergency Locking Retractor oziroma navijalni mehanizem z zasilnim zaklepanjem. Po podatkih portala NE/JA stanejo med približno 120 in 210 evri.

Pri naknadni vgradnji je pomembno, da je pas ustrezno pritrjen na sedež in da so pritrdilna mesta dovolj trdna. Nestrokovna namestitev lahko zmanjša njegovo učinkovitost, zato je priporočljivo, da vgradnjo opravi usposobljen serviser.

Nevarnost podcenjujejo po vsej Evropi

Strokovnjaki ugotavljajo, da številni vozniki traktorjev nevarnost vožnje brez varnostnega pasu še vedno podcenjujejo. Ne gre zgolj za slovensko posebnost, temveč za širši evropski problem na področju kmetijstva in gozdarstva.

K občutku varnosti lahko pripomore tudi kabina, vendar ta voznika učinkovito zaščiti le, če ostane znotraj zaščitenega prostora. Prav to ob prevračanju zagotavlja pravilno pripet varnostni pas.

Smrtnih nesreč je manj, vendar številke ostajajo visoke

Število smrtnih prometnih nesreč in delovnih nezgod s traktorji se je v zadnjih desetletjih občutno zmanjšalo. Leta 1981 je umrlo 68 ljudi, leta 1991 25, leta 2001 pa 27. Leta 2011 je bilo smrtnih žrtev osem.

V zadnjih desetih letih se je letno povprečje ustalilo pri približno desetih smrtnih žrtvah, kažejo podatki iz različnih virov, ki jih je zbral Dolenšek.

Pomemben preobrat se je zgodil leta 1986, ko je bila zakonsko predpisana vgradnja varnostne kabine oziroma varnostnega loka tudi v starejše traktorje. Ti konstrukciji pri prevrnitvi ustvarita zaščitni prostor in praviloma preprečita, da bi se traktor večkrat zakotalil.

Toda kabina in varnostni lok lahko svojo nalogo opravita le, če voznik med nesrečo ostane na sedežu. Zato strokovnjaki poudarjajo, da bi moralo pripenjanje z varnostnim pasom postati samoumevno tudi pri kratkih vožnjah, delu na domačem dvorišču ali počasnem premikanju po njivi in gozdu.