

Če lahko za pasji kakec na javni površini zakonsko odgovarjamo, je v primeru mačjih iztrebkov zgodba precej drugačna. Mačke se namreč gibajo bolj prosto, njihovi iztrebki pa pogosto končajo na tujih gredicah, ne da bi kdo zaradi tega klical redarstvo.
Pasje iztrebke navadno kaznujejo občinski odloki
V Sloveniji se kaznovanje zaradi pasjih iztrebkov najpogosteje opira na občinske odloke o javnem redu in čistoči. Ti običajno določajo, da mora skrbnik pasje iztrebke na javnih površinah odstraniti, sicer lahko sledi globa. Mehanizem je v tem primeru jasen; pasji iztrebki na javni površini so prekršek, zaradi katerega pasje lastnike občinski redarji lahko kaznujejo.
Višina glob in natančna pravila se sicer razlikujejo od občine do občine, zato je smiselno pogledati odlok svoje občine.
Za mačje iztrebke veljajo pravila 'sosedskega prava'
V primeru mačk pa se odpira več vprašanj glede sankcioniranja iztrebkov na javnih površinah. Občinski odloki so pogosto pisani z mislijo na pse; ki morajo na javnih površinah biti na povodcu, jasno pa je tudi, kdo je njihov lastnik in zato odgovoren za pobiranje iztrebkov. Nasprotno se mačke pogosto gibljejo prosto, kar pomeni, da v večini primerov ni očitno, kdo je lastnik.
A to še ne pomeni, da jim je v Sloveniji “vse dovoljeno”.
1. Osnovno pravilo je dolžnost nadzora nad živaljo
Iz zakona o zaščiti živali izhaja, da ima vsak skrbniki živali dolžnost, da za žival ustrezno skrbi in jo nadzoruje. To je sicer zelo splošno pravilo, a je pomembno izhodišče, da žival ne bi smela povzročati ponavljajočih se težav okolici.

2. Če mačka redno “onesnažuje” naš vrt
Ko sosedova mačka vztrajno hodi na naš vrt in si ga je tudi izbrala za svoje stranišče, se situacija glede odgovornosti malce zaostri. Tu se lahko posledice dejanj namreč naslanjajo na stvarnopravni zakonik (ko nekdo s svojim ravnanjem posega v normalno uporabo zemljišča), ali pa na odškodninsko odgovornost, če zaradi določenega početja nastane škoda (npr. uničene gredice, onesnaženi peskovniki, stroški sanacije ipd.).
V praksi pa se tudi v teh primerih zatakne, saj je dokazovanje, čigava mačka povzroča težave in ali gre res za ponavljajoč se problem, težko.
Preprosto: ker je pravni in praktični okvir drugačen. Pes je na javnih površinah praviloma na povodcu in z lastnikom, kar pomeni, da se lažje ugotovi, kdo je kršitelj. Iztrebek je pogosto na javni površini, kar pomeni, da sankcije neposredno urejajo občinski odloki. Mačka pa se navadno giblje sama, kar pomeni, da težje dokazujemo lastništvo in kršitev. Prekršek se pogosto zgodi na zasebnem zemljišču, kjer občinski “prekrškovni” mehanizmi niso tako jasni.

1. Najprej: dokumentirajmo (ker je brez tega le “beseda proti besedi”)
Če se to ponavlja že dlje časa, poskrbite za fotografije iztrebkov (z datumom) ali pa priskrbite posnetek početja (če imate na vrtu varnostno kamero). Pripravite tudi zapis, kako pogosto se dogaja (npr. 2–3× tedensko).
2. Pogovor s sosedom
Pogovor s sosedom je pogosto najbolj učinkovita pot za reševanje tovrstnih težav. Povejte mu, da gre za ponavljajoč se problem, da se iztrebki pojavljajo na gredicah/peskovniku/terasi, ter da prosite za rešitev (npr. naj mačko ponoči zadržijo notri, naj ji na ovratnico namestijo zvonček, naj jo usmerjajo na domače stranišče ipd.).
3. Neškodljiva odvračala na svoji parceli
Ker gre za naš vrt, imamo največ manevrskega prostora pri ukrepih. Kar lahko storite je, da preko gredic ali peskovnikov namestite mreže. Učinkovito je tudi lubje, ki ga kot zastirko razporedite po gredicah. Groblji materiali mačkam namreč niso prijetni, zato na takšnih površinah navadno ne rade kopajo.
4. Pisni poziv (če pogovor ne zaleže)
Če se sosed ne odzove, mu pošljite kratek, miren pisni poziv. V njem opišite problem, dodajte, da se težava ponavlja ter da prosite za ukrep v razumnem roku in ponudite mirno rešitev.