Čas je za pripravo domačih sadik

Številni vrtnarji med rastno sezono pridelamo kar nekaj semen, ki jih potem uporabimo za vzgojo sadik doma. Lahko pa jih tudi kupimo, saj za kakovostne sadike najprej potrebujemo dobro seme.

Ko kupimo seme, vidimo na vrečki napisano kalivost, ki vedno presega 90 odstotkov. V praksi ni vedno tako, zato lahko vprašamo prijatelje vrtnarje, kateremu proizvajalcu semen zaupajo. Pri domačem semenu pa smo morali poskrbeti za pravilno skladiščenje v temnem in suhem prostoru. Večinoma uporabimo seme, ki je sveže, to pomeni lansko.

Test kalivost naredimo precej preprosto. Na krožnik položimo papirnate brisačke, jih navlažimo in nanje razporedimo seme. To je najbolj uporabno za vzgojo plodovk (paprika, paradižnik, čili …). Če seme skali, je primerno za vzgojo sadik. Seveda pod pogojem, da je zdravo. Če opazimo razvoj plesni, vse seme zavržemo. Pri plodovkah za test uporabimo 10 semen, od katerih jih mora kaliti vsaj osem. Če je kalivost pod 50 odstotki, ga zavržemo.

Pri domačem semenu je zelo pomembno, da smo ga pobrali z zdrave rastline. Mnoge bolezni okužijo tudi seme, ko je rastlina v rasti. Zato se skrb za seme začne že na začetku sezone.

Setveni koledar – februar 2026

Substrat za sadike

Poleg dobrega in zdravega semena potrebujemo namenski šotni substrat za vzgojo sadik. Šota bo najboljša izbira, saj dobro zadržuje vlago in hranila. Substrat uporabljamo vedno namenski – za sadike, saj ima fino strukturo. Ta je sestavljen iz šote in vlaken gozdnih rastlin, v katere je vtrta glina. Ko iz semena pokuka drobna koreničica, se začneta rast in razvoj. Zanju pa moramo vzdrževati tudi vlago in primerno temperaturo.

Največji izziv je svetloba, še posebno če živimo v kotlini. Tam je pozimi manj sonca. Pametno je kupiti kakšno namensko svetilko za vzgojo rastlin. Drugače se sadike hitro »pretegnejo«. Ko se to zgodi, jih prestavimo na hladnejše mesto in zmanjšamo zalivanje. Še vedno pa potrebujejo veliko svetlobe.

Test kalivost naredimo precej preprosto. Foto Metrob

Padavica je nevarna bolezen

Vsi vrtnarji, ki vzgajamo sadike doma, smo se že srečali s padavico sadik. Rastlinica kar naenkrat oveni, poleže in propade. Pogosto je že samo seme ob napadu bolezni preveč prizadeto in niti ne skali. Najhuje pa je, ko že lepo razvita sadika dobi rumenorjave lise in oveni. Pogosto opazimo tudi počrnelo steblo nad koreninskim vratom in takoj zatem še venenje. Gre za zelo pogosto glivično bolezen padavica sadik, ki jo povzročajo glive (in oomicete). Bolezen se zelo hitro širi. Zato je smiselno imeti več manjših posodic za sadike in večje rastline, kot so plodovke, kar vsako v svojem lončku. Če okužbe ne opazimo, jo lahko prenesemo tudi na vrt, visoko gredo ali v rastlinjak. To pomeni nadaljnjo škodo in izgubo pridelka v sezoni.

Osnova boja proti padavici sadik je čisto okolje, kar pomeni, da potrebujemo čiste setvenice in lončke. Ker povzročitelj ne potrebuje gostitelja, preživi na umazani setvenici iz prejšnje sezone. Zato pred uporabo vse orodje, setvenice, lončke dobro umijemo.

Same sadike pa okrepimo in tako bolezen preprečimo z uporabo pravih sredstev. Najbolj učinkovita bo kombinacija simbiot­skih bakterij Bacillus amyloliquefaciens in rdečih morskih alg. Simbiotske bakterije se naselijo na koreninski sistem rastline (od drobne sadike do odrasle rastline). Močno spodbujajo rast in razvoj koreninskega sistema, hkrati pa aktivno branijo rastlino pred drugimi organizmi, ki se prav tako želijo naseliti na koreninah. Bakterije tudi sproščajo blokirana hranila v tla, v območje korenin, in tako zagotovijo rastlinam več hranil. To je najbolj pomembno v času rastne sezone. Rdeče morske alge so prav tako koristne za koreninski sistem, saj povečajo rast korenin in razvoj koreninskih laskov. S kombinacijo sredstev rastlino redno zalivamo v času celotne sezone.

Sadike lahko okrepimo in tako preprečimo bolezen. Foto Metrob

Kdaj gnojimo sadike?

Pogosto vprašanje, ki mi ga vrtnarji zastavljajo, je, kdaj gnojimo sadike. V večini primerov šele po presajanju na prosto. Izjema so lahko le zelo velike sadike plodovk, ki že kažejo cvetne nastavke. Takšna sadika je v resnici prevelika, a vsi vemo, da se tudi to zgodi. Najpogosteje zato, ker smo se prezgodaj lotili vzgoje.

Sadik ne gnojimo, temveč jih krepimo. Omenil sem že dva pripravka, ki ju kar kombiniramo: simbiotske bakterije in rdeče morske alge. Tako krepimo sadiko in poskrbimo za močno razrast koreninskega sistema. Lahko jim dodajamo tudi aminokisline. Rastline jih potrebujejo za razvoj in za sintezo aminokislin porabijo veliko snovi, ki bi bile sicer namenjene rasti. Z dodajanjem omenjenih sredstev jim olajšamo razvoj in vzgojimo zelo močne in krepke rastline, ki jih pred sajen­jem na prosto čaka le še utrjevanje na kakšen lep, sončen dan ali pa v rastlinjaku.