Delež domačega žita vztrajno pada

Tako so s pšenico in piro ter ržjo posejali skupno okrog 32.500 hektarjev njiv. V nasprotju s tem pa so se povečale površine, posejane s krmnim žitom, kažejo začasni podatkih državnega statističnega urada.

Od površine, namenjene glavnemu krušnemu žitu, pšenici in piri, se zadnja leta sicer hitro povečuje delež površine, posejane s piro. Po podatkih o zadnji jesenski setvi se je delež pire v zadnjih dveh letih namreč podvojil, in sicer z enega na dva odstotka. Kljub temu se je celotna površina, posejana z obema vrstama pšenice, v istem obdobju zmanjšala, saj je bila površina, posejana s pšenico, manjša za osem odstotkov. Površina, posejana z ržjo, ki se je v zadnjih letih povečevala, pa je bila v zadnji setvi v primerjavi s prejšnjo jesenjo manjša za 13,2 odstotka, vendar je bila v primerjavi z jesenjo pred petimi leti še vedno skoraj enkrat večja, točneje za 82 odstotkov.

Pridelovalci ječmena, ki so v zadnjih treh jesenskih setvah temu krmnemu žitu namenili približno enako površino njiv, okrog 17.000 hektarjev, so v lanski jeseni posejali 19.849 hektarjev oz. za 12,3 odstotka več kot v jeseni 2013. Površina njiv, posejana s tritikalo, drugim najpomembnejšim krmnim žitom pri nas, je bila sicer v primerjavi s prejšnjo jesenjo manjša za 3,7 odstotka, v primerjavi z jesensko setvijo pred petimi leti pa je bila še vedno večja za 16 odstotkov.

Drugi deleži hrane, ki jo pridelamo sami v Sloveniji so poleg navedenih še: prireja surovega mleka se približuje 120 odstotkom, na 36 odstotkov pa je padla proizvodnja prašičev, 100-odstotno samooskrbni pa smo pri ovčjem mesu. Samooskrba pri krompirju je 64 odstotkov, pri medu 73, in pri jabolkih skoraj 120 odstotkov.