Tu po načelih ekološke pridelave vzgajajo, ročno naberejo, naravno posušijo in po receptih starih mam pripravljajo čaje, likerje in mazila iz okrog 60 različnih zdravilnih rastlin. In ne le to: naravo poskušajo razumeti, brezpogojno sprejemati in spoštovati v njenem krogotoku, stik z njo in samim sabo pa približati tudi drugim.

Na tisoč metrih nadmorske višine so zelišča zagotovo drugačna od tistih, ki uspevajo v bližini mestnih središč. »Nekateri pravijo, da se morajo zelišča, ki rastejo tako visoko, bolj 'namučiti', da tu (pre)živijo, zato naj bi imela v sebi tudi več zdravilnih učinkovin. Dejstvo je, da so razmere za rast tu popolnoma drugačne kot v dolini, kar se najbolj opazi v kemični sestavi rastlin oziroma eteričnih oljih, ki jih iz njih pridobimo. Ko smo delali analize, smo ugotovili, da je timijan v Idrijskih Krnicah občutno bogatejši z zdravilnimi učinkovinami kot drugod,« pravi Lara Lapajne Golob, ki si je s svojo Hišo zelišč ustvarila zeleno delovno mesto. Po drugi strani priznava, da je narava v deželi brezčasnosti in miru, kakor bi najbolje opisali Idrijske Krnice, še vedno dokaj čista. »Odkar se starši ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom, so se tu znova začele pojavljati arnika in druge rastline, ki potrebujejo čist prostor in čisto zemljo,« pravi sogovornica, ki dele nekaterih rastlin – na primer lipovo cvetje, koprive in bezgovo listje – nabira v naravi, sicer pa goji predvsem trajnice, da ekoloških zelišč ni treba vsako leto na novo saditi. Dela ji nikoli ne zmanjka, največ pa ga je zagotovo poleti, ko je treba zelišča po­brati in ustrezno posušiti. »Na srečo imam podporo vse družine: ko je treba delati, delamo vsi,« priznava Lara Lapajne Golob.

!!galerija!!

Dela nikoli ne zmanjka

Ampak vrnimo se na začetek in k temu, kaj je treba pri urejanju zeliščnih vrtov in njiv najbolj upoštevati, da je s končnim rezultatom zadovoljen tudi pridelovalec. »Najprej je treba spoznati zemljo oziroma njeno strukturo in seveda, katera zemlja določenim zeliščem najbolj ustreza. Če je zelo težka, bodo rastline uspevale nekoliko slabše. Sicer pa na tisoč metrih nadmorske višine vlada že specifična mikroklima, zato po mojih izkušnjah tu ne raste več vse. Meta tako visoko tudi pomrzne, tako kot melisa pa je občutljiva na toplotne spremembe. Timijan ne mara mokrih zim, medtem ko kamilica, plavica, ognjič, slez, ameriški slamnik, sivka in vrtnice tudi na višjih legah in v ostrejših vremenskih razmerah dobro uspevajo. Pred začetkom del je zato dobro temeljito preučiti mikroklimatske razmere in sestavo tal območja,« svetuje Lara Lapajne Golob. Ko je njiva za gojenje zelišč pripravljena, jo pognoji s hlevskim gnojem ali bio peleti. »Zelišča kakšnega hudega gnojenja niti ne potrebujejo,« priznava. Je pa zato toliko več dela s sajenjem, pletjem in zalivanjem. In potem je tu še predelava zelišč, ki jih je treba ročno pobrati in jih posušiti. »Že pred sušenjem jih vedno očistimo, da ni rjavih, slabih in nekakovostnih listov. Potem je na vrsti sušenje, za katero je tudi treba zagotoviti ustrezne razmere. Zelišča morajo biti na toplem in zračnem prostoru, nikoli pa neposredno izpostavljena soncu. Le tako se hitro posušijo ter ohranijo vse sestavine in barvo,« razloži sogovornica. Povedano še malo drugače: pridelava in predelava zelišč sta – v nasprotju z velikokrat romantičnimi predstavami, ki jih imajo o tej dejavnosti mnogi – naporna in zaradi zemeljskih del tudi težaška dejavnost. »Dela je resnično ogromno. To še posebno velja za pripravo čajev. Drugače je, če delaš likerje, oljne izvlečke in alkoholne pijače po postopku maceracije. Če se odločiš za ekološko pridelavo, pa je treba poskrbeti še za vso dokumentacijo, kar tudi ni mačji kašelj,« poudarja gospodarica Hiše zelišč.

Ekološki pristop tudi do obdelave zelišč

Njiva, na kateri goji zdravilne rastline, leži na kmetiji V Logu, stari, zapuščeni domačiji z ohranjeno zaščiteno stavbno dediščino iz 18. stoletja, ki stoji ob vstopu v Krnice, ob poti na Jelenk; nekaj zelišč je zasadila tudi na kmetiji staršev, Pr' Marku, ki je na 1050 metrih nad morjem druga najvišje ležeča kmetija v Krnicah in se je pred kratkim preusmerila v ekološko pridelavo. Ekološka pa je tudi filozofija v ozadju zeliščnih izdelkov, ki jih sogovornica pripravlja po receptih starih mam. »Ekološko za nas ne pomeni zgolj pridelave brez umetnih snovi in nasilne tehnologije, temveč tudi pristop do pridelave in obdelave zelišč, ki je v sožitju z naravo in spoštovanjem do nje in njenih danosti. Razumemo, da narava zna sama poiskati svoje lastno ravnovesje, zato se želimo od nje nenehno učiti,« pravi Lara Lapajne Golob. Kakor se spominja, so bili z zelišči tako ali drugače povezani že njeni stari starši in starši, zato je svoj podjetniški izziv videla v tem, da tradicijo poveže s sodobnostjo oziroma jo postavi v moderen okvir, pri čemer je želela ustvariti nekaj pristnega, domačega in vezanega na kraj, od koder prihaja. Tako so najprej nastale blagovne znamke Hiša zelišč, Vrt Vile Sibile ter Vrt šipkov in potonik, zdravilne rastline pa so pozneje postale tudi rdeča nit zgodbe o Deželi doživetij Log, kjer za obiskovalce od blizu in daleč organizirajo posebna doživetja v naravi, kot so Čajanka v objemu zelišč, Mir na travnati preprogi … Načrtov za nove projekte je še veliko, med njimi pa sogovornica omeni predvsem revitalizacijo stare, zapuščene kmetije, s čimer se ukvarja zadnji dve leti. »Da bi obiskovalcem pri nas ponudili nova doživetja, prednost dobiva turistični del naše zgodbe: poleg tega smo lani začeli zasajati nove vrtove, ki bodo bolj namenjeni ogledom. Skratka, aktiven moraš biti ves čas,« meni Lara Lapajne Golob.

Zelišča so priložnost, a le v širši zgodbi

Na vprašanje, ali je z zelišči mogoče preživeti, odgovarja: »Zelišča so zagotovo priložnost, a je treba imeti idejo, kako jih vključiti v neko širšo zgodbo. Samo s pridelavo in predelavo zelišč je težje preživeti, sploh glede na razmere, ki jih imamo v Idrijskih Krnicah. Velikih količin zelišč namreč ne moremo pridelati, zato morajo postati sestavni del širše zgodbe.« Svojo prvotno podjetniško zgodbo, ki je bila pred leti usmerjena zgolj v gojenje zelišč in njihovo predelavo, je z Deželo doživetij Log nadgradila v doživetja v naravi za vse tiste obiskovalce, ki iščejo pristen stik z okoljem in samim sabo. Tudi v prihodnje bo idejo razvijala naprej, obenem pa namerava ohraniti prvobitnost, iz katere izhaja. V tej zgodbi bodo na svoj račun prišli tudi najmlajši. »Moja stara mama, njena mama in njuni predniki so iz roda v rod prenašali zgodbo o sveti Šembiji. To je bila prerokovalka prihodnosti, ki je zelo dobro poznala te kraje. Njen lik je odlična osnova za zgodbico za otroke. Tako smo razvili lik Vile Sibile, ki smo jo tudi že upodobili. Poleg tega smo zasadili vrt za otroke, ki je kombinacija okrasnih in zdravilnih rastlin, zanje zdaj pripravljamo še pravljično hiško. V na­stajanju je tudi knjižica o čarobnem ognjiču, v kateri bomo otrokom približali svet zelišč prav ob pripovedovanju Vile Sibile,« nam je prihodnje načrte razkrila Lara Lapajne Golob. In le kdo se Vili Sibili in čarobnemu ognjiču ne bi pridružil pri odkrivanju in spoznavanju zdravilnih zeli v tako pravljičnem kotičku Slovenije, kot so Idrijske Krnice?