

Poletje 2025 je bilo v Sloveniji nadpovprečno toplo, s povprečno temperaturo kar 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem, junij pa je dosegel rekordno odstopanje +3,6 °C. Količina padavin je bila po podatkih ARSO približno 85 % običajne, kar letošnje poletje uvršča med 15 najbolj sušnih poletij od leta 1950.
Zdaj, ko se je narava prevesila v mirnejše ritme, je čas, da preverimo, kako zalivati vrt jeseni – da rastline ohranimo zdrave, hkrati pa ne trošimo vode po nepotrebnem.
Z jesenskim ohlajanjem in večjo zračno vlažnostjo se potrebe rastlin po vodi močno zmanjšajo. Vsakodnevno zalivanje vrta v tem času ni več smiselno – voda se v tleh zadržuje dlje, rastline pa se počasi pripravljajo na mirovanje.
Namesto da sledimo ustaljenemu urniku, naj nas vodi opazovanje tal. Če je zemlja nekaj centimetrov pod površjem še vedno vlažna, zalivanje ni potrebno. V večini primerov bo jeseni dovolj, da vrt zalijemo enkrat na teden, in še to le v suhem obdobju. Po dežju zalivalko brez slabe vesti odložimo.
Najbolj zanesljiv test ostaja dotik z roko. Če je zemlja hladna in vlažna, zalivanje ni potrebno. Če pa so tla suha in rahlo drobljiva, je čas, da rastline ponovno oskrbimo z vodo.
To velja tudi za lončnice, zlasti tiste v glinenih loncih, ki se hitreje izsušijo. Ko se zemlja v loncu osuši, rastlino temeljito zalijemo, nato pa pustimo, da se substrat znova posuši. Takšen cikel omogoča, da korenine ostanejo zdrave, brez nevarnosti gnitja ali plesni.
V večini primerov bo jeseni dovolj, da vrt zalijemo enkrat na teden – in še to le v suhem obdobju. Po dežju zalivalko brez slabe vesti odložimo.
Jesen je čas, ko se vrt umiri. Dnevi so krajši, sonce manj močno, in rastline prehajajo v počitek. Prav zato je tudi za vrtnarja to obdobje zmernosti in opazovanja.
Z uravnoteženim pristopom k zalivanju omogočimo, da rastline v zimo vstopijo utrjene in zdrave, tla pa ohranijo naravno strukturo in mikroorganizme. Pravilno ravnanje z vodo jeseni ni le prihranek – je tudi korak k trajnostnemu vrtnarjenju.