Pri delovanju mikroorganizmov, ki presnavljajo organsko snov na kompostnem kupu, se vedno sprošča toplota, te pa veliko več, če so izpolnjeni določeni pogoji: najpomembnejši so velikost kompostnega kupa, dosledno upoštevanje razmerja med zelenimi rastlinskimi deli (zeleni odpadki z vrta, travni odkos, plevel, rastlinski ostanki iz kuhinje) in rjavo snovjo (suho listje, slama, žagovina) ter premetavanje oz. »zračenje« kompostnega kupa na nekaj dni.

PREBERITE ŠE: KOMPOSTIRANJE POZIMI − 6 NASVETOV, DA BO KOMPOST SPOMLADI PREJ ZREL

Običajno, hladno kompostiranje

Najbolj pogostemu načinu kompostiranja pravimo hladno kompostiranje. Razširjeno je zato, ker organski material sproti odlagamo v kompostnik, kolikor ga imamo, dokler ga ne napolnimo. Kup pustimo stati vsaj pol leta do eno leto, dokler se material ne razgradi toliko, da ga lahko uporabimo za gnojenje (tudi za zastirko, ko še ni povsem razpadel). Takšen postopek od nas ne zahteva veliko dela. 

Temperaturo v kupu lahko dvignemo oz. razpadanje pospešimo, če izmenično odlagamo »zeleni« in »rjavi« material, če kup vsakih nekaj tednov premečemo, če dodamo aktivator kompostiranja, ga zalijemo z raztopino uree ali sladkorja ali če poskrbimo za naselitev deževnikov.

Vroče kompostiranje

Z veliko več angažmaja pa lahko zelo izboljšamo okoliščine, ki zvišajo temperaturo v kompostnem kupu, da ta v sredici doseže temperaturo med 55 °C in 65 °C.  Specialisti za vroče kompostiranje so vrtnarji in kmetje, ki upoštevajo načela permakulture. V idealnih razmerah, pravijo, se lahko material v kompostnem kupu razgradi v slabih treh tednih do dveh mesecih, torej je kompost primeren za gnojenje nekajkrat hitreje kot pri običajnem kompostiranju.

Kaj je pomembno pri vročem kompostiranju

Velik kompostni kup ustvarimo naenkrat: Naloženi kompostni kup mora imeti višino, dolžino in širino vsaj po en meter, največ naj bo visok meter in pol. Za to moramo seveda imeti dovolj ustreznega materiala naenkrat (lahko ga zbiramo na posebnem kupu). Tolikšna prostornina je pomembna zaradi zadrževanja toplote. Če je kup premajhen, se prehitro hladi, če pa je prevelik, se lahko pregreje. Idealna temperatura v notranjosti je pribl. 60 stopinj Celzija, pri nižji lahko poteka proces počasneje, če temperatura preveč naraste, pa lahko začne biomasa v sredini kupa tleti, s čimer kakovost komposta pade.

Pravo razmerje med ogljikom in dušikom: Rastlinski material, bogat z ogljikom (rjavi material), naj predstavlja od dve tretjini do tri četrtine volumna, material, bogat z dušikom (zeleni material) pa preostanek. Rjavi material je suho listje, slama, žagovina ipd., zelenega pa-predstavljajo zeleni odpadki z vrta, travni odkos, plevel in rastlinski ostanki iz kuhinje. Kompostni kup zložimo po plasteh. Začnemo z rjavim materialom, nadaljujemo z zelenim in tako nadaljujemo, dokler kupa ne sestavimo. Vsako plast temeljito zmočimo z vodo. Kompostni kup na koncu pokrijemo s folijo. Ta bo pomagala ohranjati temperaturo, a ker kompostni mikroorganizmi potrebujejo zrak, bomo morali kup zelo pogosto premetavati.

Zračenje kompostnega kupa: Po štirih dneh kompostni kup prvič premečemo. Začnemo z materialom, ki je na zunanji strani komposta. Ta naj postane notranjost kupa. V tem koraku je dobro, da se material čim bolj premeša, zato plasti niso več pomembne. Na koncu kup spet pokrijemo. Postopek ponovimo vsaka dva dni.

Prednosti in slabosti vročega kompostiranja

• Pri tem načinu kompostiranja dobimo kakovostno gnojilo v veliko krajšem času kot pri običajnem.
• Volumen komposta skoraj ne bo upadel, medtem ko se pri običajnem kompostiranju to zgodi.
• Zaradi visoke temperature propadejo patogeni mikroorganizmi, semena in korenine trajnih plevelov, pa tudi škodljivci.
• Ta način je priporočljiv le, če imamo veliko organske mase naenkrat in če imamo na vrtu tudi veliko »rjavega materiala«, predvsem suhega listja.
• Ta način zahteva veliko dela in doslednosti.