

Ko imamo na voljo veliko svežega sadja in zelenjave, se pogosto sprašujemo, kaj lahko zamrznemo surovo in katere vrtnine moramo pred tem blanširati. Izkušnje so različne, vendar je smiselno upoštevati priporočila prehranskih strokovnjakov, saj lahko s pravilno pripravo ohranimo več hranilnih snovi, barve, okusa in kakovosti živil.
Za zamrzovanje izberemo povsem sveže, dozorelo in zdravo sadje ali zelenjavo, ki ju zamrznemo čim prej po obiranju. Domače zamrzovanje je zato najprimernejše za pridelke z lastnega vrta ali tiste, ki jih dobimo neposredno po obiranju.
V domačih zamrzovalnikih dosežemo temperaturo približno –20 stopinj Celzija, v industrijskih živilskih obratih pa živila zamrzujejo hitreje, pri približno –45 stopinjah Celzija.
Pri tako nizki temperaturi se tvorijo mikrokristali, medtem ko pri počasnejšem zamrzovanju nastanejo večji kristali. Ti lahko poškodujejo celične stene, zaradi česar ob odmrzovanju iz sadja in zelenjave izteče celični sok. Ker je v njem veliko koristnih hranilnih snovi, ga denimo pri odmrznjenem sadju ne zavržemo, če želimo ohraniti čim več njegove prehranske vrednosti.
Večjih količin sadja ali zelenjave se zato samo zaradi ugodne cene ne izplača kupovati za zamrzovanje. V takšnem primeru imajo lahko prednost industrijsko zamrznjena živila.
Da bi doma zamrznjeno sadje in zelenjava ohranila čim več kakovosti in hranilnih snovi, naj od obiranja do zamrzovanja preteče čim manj časa. Pridelek moramo pred zamrzovanjem ustrezno pripraviti in ga shraniti v neprodušno zaprto embalažo. Še boljše je vakuumsko pakiranje.
Pomembno je tudi, da zamrzovanje poteka čim hitreje. Pomožni zamrzovalni predal v hladilniku zato ni najprimernejši. Priporočljiv je zamrzovalnik s funkcijo hitrega zamrzovanja oziroma naprava z najmanj štirimi zvezdicami.
Živila bodo hitreje zamrznila, če naenkrat zamrzujemo manjše količine, praviloma največ kilogram ali dva.

Večino vrtnin pred zamrzovanjem na kratko toplotno obdelamo oziroma blanširamo. S tem ustavimo delovanje encimov, ki bi sicer povzročili spremembe barve, okusa in strukture živila. Blanširanje hkrati zmanjša število mikroorganizmov na površini zelenjave.
Zamrznjene vrtnine lahko v zamrzovalniku hranimo do pol leta.
Zelenjavo blanširamo v vreli vodi ali sopari. Čas merimo od trenutka, ko voda po dodatku zelenjave ponovno zavre, trajanje pa je odvisno od vrste vrtnine in velikosti kosov.
Priporočeni časi blanširanja so:
Blanširanje ustavimo tako, da zelenjavo odcedimo in jo takoj potopimo v mrzlo vodo z dodatkom ledu. Ko se ohladi, jo ponovno odcedimo, po potrebi nežno iztisnemo odvečno vodo in osušimo. Nato jo razporedimo v vrečke, jih tesno zapremo in zamrznemo.
Brez predhodne toplotne obdelave lahko zamrznemo cele paradižnike. Nekateri tako shranjujejo tudi očiščeno papriko in narezane gobe.
Blanširati ni treba niti zelišč. Začimbnice lahko shranimo v vrečkah ali modelčkih za ledene kocke, v katere dodamo vodo ali olje.
Za večino jagodičja in nekatere druge vrste sadja je zamrzovanje primeren način shranjevanja. Sadja pred zamrzovanjem ni treba blanširati. Sladkano sadje lahko v zamrzovalniku hranimo do osem mesecev, nesladkano pa do pol leta.
Jagode, ribez, kosmulje, maline, robide, višnje, češnje, breskve, nektarine, slive in marelice najprej očistimo ter jim odstranimo peclje. Večje sadeže narežemo.

Pripravljeno sadje razporedimo po pladnju tako, da se posamezni sadeži ali koščki med seboj ne dotikajo. Pladenj za dve do štiri ure postavimo v zamrzovalnik. Ko sadje zamrzne, ga preložimo v vrečke ali posodice ter vrnemo v zamrzovalnik.
Takšen način prepreči, da bi se sadeži sprijeli v eno samo zamrznjeno kepo. Med jagodičjem po odmrzovanju obliko najlepše ohranijo maline.
Zakaj sadje pred zamrzovanjem sladkamo
Jagodičje in narezane koščke sadja, ki jih bomo pozneje uporabili za pecivo ali sladice, lahko pred zamrzovanjem posujemo s kristalnim sladkorjem.
Sladkor pripomore k ohranjanju več vitaminov, nekoliko pa lahko podaljša tudi čas shranjevanja. Večinoma zadostuje približno 100 gramov sladkorja na kilogram sadja.
Sadje, ki na zraku hitro oksidira in potemni, denimo breskve, nektarine, jabolka in marelice, pred zamrzovanjem poškropimo z limonovim sokom ali potopimo v sladkorno raztopino z dodatkom askorbinske kisline.
Melone, lubenice in kivi za zamrzovanje niso primerni, saj vsebujejo preveč vode.