

Konec januarja je idealen čas, da pred novo vrtnarsko sezono pregledamo zalogo semen. Preden se odpravimo po nova, lahko s preprostim kalilnim preizkusom preverimo, katera semena so še vredna setve – in katera je bolje brez slabe vesti zavreči.
Marsikomu po sezoni ostane cela zbirka napol praznih vrečk – še posebej pri solatah, radičih, cvetlicah in dišavnicah, kjer iz vsake porabimo le ščepec. Pogosta zmota je, da lahko seme brez težav hranimo več let. V resnici seme ves čas “živi”: diha in počasi porablja zaloge hranil, shranjene pod semensko ovojnico. Te zaloge so ključne za kalitev in začetno rast mlade rastline.
Ko so izčrpane, kalivost hitro pade – tudi če seme na videz deluje popolnoma v redu. Zato je pred setvijo, zlasti ob koncu zime, pametno preveriti, v kakšni kondiciji je naše seme.
Kalilni test je hiter, poceni in zelo zanesljiv način, da preverimo kakovost semen.
Potrebujemo:
Postopek:

Po nekaj dneh bi moralo seme začeti kaliti. Dobra kaljivost pomeni:
Če po dveh tednih večina semen še vedno ne kali, se takšnega semena ne splača sejati. Če se pojavijo sluz, črnina ali sivkasta plesniva prevleka, je seme okuženo z glivicami in neuporabno.
Če po približno tednu dni ne vzklije vsaj polovica semen (pri kakovostnem semenu pa vsaj 75 %), je kalivost slaba. Pri plodovkah vzklila semena takoj presadimo v substrat.

Najpogostejši vzroki za slabo kalitev so:

Šele ko pregledamo domačo zalogo in preverimo kalivost, se odpravimo po nova semena. Seznam pred odhodom v trgovino prihrani denar in slabo voljo. Kupljeno seme ima na embalaži označeno kalivost v odstotkih – čim bližje 100 %, tem bolje.
Seme lahko sicer pridelamo tudi sami, a prav pri domačem semenu je kalilni preizkus skoraj nujen.
Dobro seme je temelj dobrega pridelka. Konec januarja je pravi trenutek, da mu namenimo nekaj pozornosti – vrt nam bo to spomladi bogato povrnil.