

Za mnoge Slovence je regrat prva prava spomladanska solata. Ko se travniki komaj prebujajo, ljubitelji grenčin že hodijo na polja po njegove mlade liste. A ker je čedalje težje najti travnike, kjer bi bili prepričani o čistosti tal, se vse več vrtičkarjev odloča, da si regrat pridelajo kar na vrtu. Rastlina je nezahtevna, hitro raste in liste lahko režemo večkrat zapored.
Čeprav regrat pri nas večinoma nabiramo v naravi, ga lahko brez težav gojimo tudi na gredicah ali celo v večjih balkonskih koritih. Tako imamo popoln nadzor nad tem, na kakšni zemlji je zrasel.
Regrat (Taraxacum officinale) je trajnica, ki v tleh prezimi s koreniko. Če pri rezanju ne poškodujemo srčka rastline, listna rozeta hitro znova odžene, zato lahko mlade liste režemo večkrat v sezoni. Najbolj nežni in najmanj grenki so spomladi.
Rastlina je zelo odporna in skoraj nima bolezni ali škodljivcev. Edini večji sovražnik na vrtu je voluhar, ki mu teknejo predvsem korenine.
Regrat lahko sejemo na prosto od zgodnje pomladi do jeseni, vendar je najbolje, da se izognemo najbolj vročemu poletju.
Seme lahko kupimo v vrtnih centrih ali pa ga naberemo sami, ko se regratovi cvetovi spremenijo v značilne bele »lučke«. Takrat jih potrgamo, doma pa iz njih izločimo drobna semena.
Pri nakupu bodimo pozorni na latinsko ime Taraxacum ali Taraxacum officinale, saj lahko podobni listi na fotografijah pripadajo tudi cikoriji ali katalonskemu radiču. V nekaterih državah so razvili tudi sorte z manj grenčine v listih.
Regrat najbolje uspeva v rahli, humozni in dobro odcedni prsti. Ustrezajo mu nevtralna ali rahlo apnenčasta tla ter sončna ali polsenčna lega.
Ker razvije močno in globoko korenino, je pomembno, da gredico pred setvijo dobro prerahljamo. Tla lahko obogatimo s kompostom, ni pa priporočljivo, da bi jih v istem letu pognojili s hlevskim gnojem.

Sejemo ga v vrstice približno 30 centimetrov narazen, da bomo lahko gredico okopavali. Ker je seme zelo drobno, ga le rahlo vtisnemo v prst.
Ko rastline vzkalijo, jih preredčimo na 10 do 20 centimetrov razmika. Tako bodo razvile večje listne rozete. Če jih pustimo gostejše, bomo dobili več mladih listov za rezanje.
Mlade liste lahko režemo večkrat zapored. Spomladi, ko rastlina najhitreje raste, jih lahko nabiramo tudi dvakrat na mesec.
Pri rezanju pazimo, da ne poškodujemo srčka rastline, saj iz njega znova odženejo novi listi. Če želimo blažji okus, je priporočljivo sproti odstranjevati cvetne popke, saj ti pospešujejo grenkobo listov.
Če rastline redčimo na večji razmik, bodo razvile tudi močnejše korenine.
Regratove korenine so v ljudskem zdravilstvu zelo cenjene. Najbolje jih je izkopavati jeseni, ko vsebujejo največ učinkovin.
Grenčine v rastlini spodbujajo izločanje prebavnih sokov in podpirajo delovanje jeter ter žolčnika. Korenine vsebujejo tudi vlaknino inulin, ki ugodno vpliva na prebavo in lahko pomaga pri uravnavanju krvnega sladkorja.
Listi delujejo blago diuretično, zato jih tradicionalno uporabljajo pri zastajanju vode v telesu in za spodbujanje delovanja ledvic.
Ker je regrat trajnica, ga lahko brez težav pustimo na gredi tudi čez zimo. Spomladi bo znova odgnal mlade liste, ki jih lahko uporabimo za prvo sezonsko solato.
Močnejše rastline lahko jeseni tudi izkopljemo in jih v vlažnem pesku shranimo v hladni kleti. Tako jih lahko silimo podobno kot radič in sveže liste režemo tudi pozimi.
MORDA VAS ZANIMA TUDI: Regrat po francosko - ime, ob katerem se boste nasmejali