Kapusova muha napada rastline iz družine križnic. Najpogosteje so žrtev njenih ličink zelje, cvetača in brokoli, spomladi tudi redkvica, poleti in jeseni pa še pozno zelje, glavnati, brstični, listni ohrovt, črna redkev, repa. Ne uidejo ji niti pleveli iz družine križnic.

Kako spoznamo škodljivca

Kapusova muha je po videzu zelo podobna hišni muhi. Zraste od 5 do 7 mm, je sivo črne barve, oči ima rjavkastordeče. Njena jajčeca so bela, eliptične oblike in velika do 1 mm. Tudi s prostim očesom jih vidimo. Ličinke žerke so prav tako bele barve, velike do 1 cm. Bube pa so malo manjše od žerk in rdeče-rjave barve.

Poznavanje razvojnega kroga je nujno za obrambo

Muha ima na leto tri rodove, prvega aprila in maja, drugega julija in avgusta ter tretjega septembra in oktobra. Prezimi v stanju bube plitko v tleh. Ko se temperatura tal dvigne na 9°C, kar se zgodi ponavadi aprila in maja, se muhe izlegajo. Čas pojavljanja sovpada s cvetenjem regrata in divjega kostanja.

Samice so aktivne v sončnem in toplem vremenu. Takrat pospešeno odlagajo belkasta 1 mm velika jajčeca na koreninski vrat rastlin ali v razpoke v tleh ob steblo. Ena samica odloži od 100 do 120 jajčec v več skupin po 2 do 10. Iz njih se v približno enem tednu izležejo 1 cm velike ličinke bele barve, ki se zarijejo v koreninski vrat. Po dveh do štirih tednih hranjenja in dveh levitvah ličinka odraste in se zabubi v zemlji. Drugi rod ličink se pojavi julija in avgusta, tretji pa septembra in oktobra.

!!galerija!!

Kakšne so poškodbe

Korenina zaradi poškodb najprej potemni, kasneje pa gnije. Mlade rastline lahko hitro propadejo, pri starejših pa opazimo najprej venenje listov in zaostalo rast, kasneje se listje obarva rumenkasto do svinčeno sivo ali modro vijolično. Pri zelju se listi ne ovijajo v glave, ampak štrlijo pokončno. Rastline ovenejo, se poležejo. Brez težav jih izpulimo iz zemlje. Korenine so naluknjane z rovi, v njih najdemo 1 cm velike ličinke.

Poletni in jesenski rod ličink obžira tudi nadzemne dele rastlin. Pogosto ostanejo od obžrtega lista samo še listne žile. Veliko škode lahko povzročijo na sočnih in mesnatih listnih pecljih kitajskega kapusa. Tam se zaradi poškodb hitro pojavijo še bakterijske gnilobe in rastlina zgnije. Kasneje v jeseni, ko brstični ohrovt že začne oblikovati brstiče, so napadi ličink vidni tudi na njih.

Ukrepajmo preventivno

• Zgodnje sorte kapusnic sadimo šele proti koncu maja, ko prva generacija že odloži jajčeca.
• Zgodaj posejane in posajene rastline zaščitimo z gosto mrežo. Dovolj gosta mreža bo zaščitila kapusnice tudi pred napadi bolhačev, ki prav tako spomladi ogrožajo vrtnine iz te botanične družine. Tiste zelo zgodnje posevke lahko prekrijemo namesto z mrežo kar z vrtnarsko kopreno. Prekrivke položimo takoj, ko posevek posejemo, denimo redkvice, in jih pustimo vse do spravila.
• Odlaganje jajčec lahko spremljamo tako, da okrog koreninskega vratu sadik zelja ovijemo klobučevino. Zaščitne mreže uporabimo, ko najdemo v klobučevini prva jajčeca.
• Sadike osipavamo.
• Poskrbimo za dovolj debelo zastirko, ki preprečuje odlaganje jajčec.
• Kolobarimo.
• Sadimo mešane posevke s cvetjem in dišavnicami.
• Med rastline polagamo zastirko iz paradižnikovih listov in stebel – velja za zaščito kasnejših poletno-jesenskih posevkov pred napadi druge in tretje generacije kapusove muhe.
• Tla okoli rastlin aprila in maja ter julija in avgusta dvakrat na teden škropimo s čajem iz listov rmana, rabarbare ali vratiča.
• V bližino kapusnic sadimo kamilice, timijan, limonsko meliso, zeleno in peteršilj.
• Odstranjujemo plevele iz družine križnic.
• Poskrbimo za primerno okolje za žabe in pajke, ti so njihovi sovražniki.

Škropljenje z rastlinskimi pripravki

Za spomladansko škropljenje aprila in maja moramo imeti na zalogi posušen rman in vratič iz preteklega leta, saj ju v tem času še ne moremo nabirati. Prav nam pridejo tudi sveži rabarbarini listi. Pripravke uporabljamo le takrat, ko so nujno potrebni, ker škodujejo tudi koristnim organizmom.

Čaj iz rmana: Pet posušenih velikih socvetij rmana prelijemo z 1 l vrele vode in pustimo stati vsaj 15 minut. Tekočino odcedimo in razredčimo s toplo vodo v razmerju 1 : 3. Idealna temperatura čaja, s katerim škropimo, je okoli 25°C. Zalivamo po tleh ob rastlinah ali po njih, enkrat na teden. Biodinamiki priporočajo škropljenje ob dnevih za cvet.

Prevrelka iz vratiča: Od 150 do 250 g sveže ali 15 g suhe zeli prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko zeli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in tekočino shranimo. Pred uporabo razredčimo z vodo v razmerju 1 : 3. V temnem in hladnem prostoru se pripravek ohrani tudi do osem tednov.

Hladen izvleček iz rabarbare: 1 kg svežih listov rabarbare prelijemo s 6 litri vrele vode in pustimo stati 24 ur. Pripravek precedimo in z njim zalivamo ogrožene rastline.