Katere vrtnine bodo po dežju najbolje uspevale? Zdaj je pravi čas za te setve

Poletni dež je za zelenjavni vrt lahko dobrodošel, vendar namočena zemlja še ne pomeni, da moramo takoj vzeti v roke motiko in seme. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da so mokra tla še posebej dovzetna za zbijanje, kar pomeni, da pritisk zmanjša prostor med talnimi delci, voda počasneje odteka, korenine pa težje prodirajo skozi zemljo. 

Kdaj je torej pravi čas?

Čeprav umetnost vrtnarjenja pozna mnoge zapletene načine, ki obljubljajo bogat pridelek, so vrtnarji preko let spoznali, da lahko pravi trenutek za setev po obilnem dežju prepoznajo tudi na čisto preprost način; ko lahko pest zemlje stisnemo v kepo, ki ob rahlem dotiku razpade, so tla praviloma primerna za nežno rahljanje in setev. Če se zemlja lepi na orodje, jo lahko med prsti razmažemo ali iz nje oblikujemo gladek, čvrst svaljek, pa je zemlja še premokra.

Zakaj je čas po dežju primeren za jesenske setve?

Konec avgusta so dnevi še dovolj topli za kalitev, noči pa postajajo hladnejše. Takšno vreme še zlasti cenijo motovilec, špinača, solata in rukola, saj imajo razmeroma plitek koreninski sistem ter za enakomeren vznik potrebujejo stalno, vendar ne pretirano vlago. Vendar moramo pri tem upoštevati tudi razlike med slovenskimi pokrajinami; na Primorskem in v drugih toplejših krajih lahko številne setve opravimo nekoliko pozneje, medtem, ko moramo v hladnejših in višje ležečih krajih malce pohiteti. Vedno preverimo tudi priporočilo na semenski vrečki, saj se roki med posameznimi sortami razlikujejo.

PREBERITE ŠE: Setveni koledar Marije Thun

Motovilec bo vlago dobro izkoristil

Motovilec je ena najbolj smiselnih vrtnin za setev po dežju. Njegovo drobno seme v suhi in vroči zemlji pogosto kali počasi in neenakomerno, v enakomerno navlaženi gredi pa ima bistveno boljše razmere. Sejemo ga plitvo, približno pol centimetra globoko, v vrste ali povprek po dobro poravnani površini. Semena ne prekrijemo z debelo plastjo zemlje, saj lahko s tem otežimo vznik, zato površino po setvi z dlanjo ali desko le rahlo pritisnemo, da vzpostavimo stik med semenom in zemljo.

Zemlja mora po setvi ostati vlažna. Če se po dežju znova začne suho in toplo obdobje, gredo zalivamo nežno, z razpršenim curkom, da semena ne izperemo. Posevek lahko do vznika prekrijemo s tanko kopreno, ki pomaga ohranjati vlago.

Pri setvi je potrebno upoštevati tudi našo lego, saj lahko v toplejših delih Slovenije setev opravimo nekoliko kasneje. Foto Irina Shatilova//Shutterstock

Špinača je ena najboljših izbir za konec poletja

Špinača ima raje hladnejše razmere in enakomerno preskrbo z vodo, saj v suhem in vročem vremenu hitro požene cvetno steblo, listi pa ostanejo manjši. Špinača najbolje uspeva v rodovitni zemlji z dovolj organske snovi in stalno vlago, sejemo pa jo od dva do tri centimetre globoko, s tem da med vrstami pustimo približno 25 do 30 centimetrov. Pregost posevek redčimo, saj vlažno vreme in slabo kroženje zraka povečata nevarnost glivičnih bolezni.

Če sejemo konec avgusta, lahko mlade liste pobiramo jeseni, nekatere rastline pa bodo ob ugodnem vremenu in izbiri prezimne sorte preživele zimo ter spomladi znova odgnale.

Redkvica bo po vročini znova lepše rasla

Redkvica potrebuje za razvoj enakomerno vlažno zemljo, zato padavine ob koncu poletja ustvarijo primerno izhodišče za novo setev. Za jesensko pobiranje izberemo hitro rastoče solatne sorte, za poznejšo uporabo pa lahko posejemo tudi zimske redkve.  Solatne redkvice sejemo približno centimeter globoko in dovolj narazen, da korenov ne bo treba močno redčiti. Bolje je posejati manjšo količino vsakih deset do štirinajst dni kot celotno vrečko naenkrat, saj bomo tako imeli več zaporednih pridelkov.

Rukola, mizuna in druge listnate mešanice

Ker rukola v vročem in suhem vremenu hitro zacveti, listi pa postanejo trši ter bolj grenki, je prav zdaj pravi čas za njeno setev. Sejemo jo plitvo, približno centimeter globoko. Za mlade liste je ne sejemo v posamezne vrste z velikimi razdaljami, temveč nekoliko gosteje, nato pa jo režemo nekaj centimetrov nad tlemi.  Po enakem načelu lahko posejemo mizuno, listno gorčico, komatsuno, azijske solatne mešanice in mlade liste blitve ali rdeče pese. 

Prav zdaj je primeren čas za setev številnih jesenskih vrtnin. Foto Yurakrasil/Shutterstock

Pak choi: hitro raste, vendar ga moramo zaščititi

Pak choi je odlična vrtnina za prehod med poletjem in jesenjo, saj ima pozneje poleti boljše možnosti, da razvije čvrste, sočne listne rozete. Sejemo ga lahko neposredno na gredo ali v lončke, iz katerih sadike pozneje previdno presadimo. Za mlade liste ga sejemo gosteje, za večje glave pa rastlinam pustimo več prostora. Vrtnarji svetujejo setev na globino približno dva centimetra in opozarjajo, da je treba sadike, zlasti v vlažnem vremenu, zaščititi pred polži in lazarji. 

Po dežju ne dognojujemo vsepovprek

Obilne padavine lahko iz zgornjih slojev tal izperejo del hitro topnih hranil, vendar to ne pomeni, da moramo vrt takoj pognojiti. Mlade setve na dobro pripravljeni gredi praviloma ne potrebujejo večjih količin gnojila, saj lahko preveč dušika povzroči mehko in bujno rast, ki je jeseni bolj dovzetna za bolezni in mraz.