Setveni koledar

Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Zelenjavni vrtovi

Kdaj je pozimi smiselno uporabljati kopreno – in kdaj lahko z njo naredimo več škode kot koristi?

Gre za enega najpogosteje uporabljenih pripomočkov za zimsko zaščito rastlin, a hkrati tudi za enega tistih, ki jih pogosto uporabljamo napačno.
Koprene pogosto uporabljamo narobe. Foto Michele Ursi//Shutterstock
Koprene pogosto uporabljamo narobe. Foto Michele Ursi//Shutterstock
16. 1. 2026 | 06:30
5:44

Številni vrtičkarji so se v preteklosti že naučili, da je koprena v tem delu leta lahko zelo koristna ter da lahko ob nepravilni uporabi povzroči tudi precej težav - gnitje, razvoj bolezni ali prezgodnje odmiranje rastlin. Ključno vprašanje zato ni, ali kopreno uporabljati, temveč kdaj, kako in pri katerih rastlinah.

Zakaj koprena sploh deluje?

Vrtna koprena je lahka, zračna tkanina, ki prepušča svetlobo, vodo in zrak, hkrati pa okoli rastlin ustvari nekoliko toplejšo mikroklimo. Njena naloga ni ogrevanje v klasičnem smislu, temveč zmanjševanje temperaturnih nihanj in zaščita pred mrazom ter vetrom.

Strokovnjaki s področja vrtnarstva poudarjajo, da lahko koprena rastlinam zagotovi nekaj stopinj temperaturne prednosti, kar je pri rahli do zmerni zmrzali pogosto odločilno. Kot navajajo strokovnjaki britanskega Kraljevega hortikulturnega združenja (RHS), je prav ta zaščita pogosto dovolj, da pri občutljivejših vrstah prepreči poškodbe listov in poganjkov.

Kdaj je uporaba koprene smiselna?

1. Ob napovedani zmrzali

Koprena je posebej koristna, kadar so napovedane nočne temperature okoli ničle ali pod lediščem. Pri temperaturah med –2 in –7 °C lahko občutljivim rastlinam pomaga preživeti hladne noči brez trajnih poškodb.

Po mnenju strokovnjakov je ključno, da rastline zaščitimo pred nastopom mraza, in ne po tem, ko so že izpostavljene nizkim temperaturam.

2. Kot zaščita pred mrzlim vetrom

Pogost vzrok zimskih poškodb rastlin ni le mraz, temveč hladen in suh veter, ki iz rastlin izčrpava vlago. Koprena v tem primeru deluje kot vetrolov in zmanjšuje izsuševanje listov ter poganjkov. Njena uporaba se še posebej priporoča na bolj izpostavljenih legah, kjer pozimi pogosto piha burja ali severni veter.

3. Kadar ni snežne odeje

Sneg je naravna zaščita rastlin, saj deluje kot izolator. Če snega ni, so rastline bistveno bolj izpostavljene nizkim temperaturam. V takih razmerah koprena deluje kot nadomestek snežne odeje in pomaga ohranjati stabilnejšo temperaturo tal.

Kdaj koprene raje ne uporabljamo?

1. Ob toplem in vlažnem vremenu

Če so temperature več dni zapored nad lediščem in je zrak vlažen, se pod kopreno začne zadrževati kondenz. To poveča tveganje za razvoj plesni, glivičnih bolezni in gnitje rastlin. Strokovnjaki s portala Garden Betty zato opozarjajo, da je v takih razmerah bolje kopreno začasno odstraniti ali vsaj omogočiti redno zračenje rastline pod njo.

2. Ob sončnih zimskih dneh

Pozimi je sonce lahko zelo močno, zlasti na Primorskem. Pod kopreno se lahko temperatura hitro dvigne, rastline pa začnejo prezgodaj rasti, kasneje, ko sledi nova ohladitev, pa takšne rastline postanejo še bolj občutljive na mraz. V takih primerih je zato  priporočljivo, da kopreno čez dan dvignemo ali odstranimo in jo ponovno namestimo šele zvečer.

Koprena ni ena od tistih rešitev, ki bi jo začetek zime postavil in pozabil nanjo. Foto Mediaimag/Shutterstock
Koprena ni ena od tistih rešitev, ki bi jo začetek zime postavil in pozabil nanjo. Foto Mediaimag/Shutterstock

3. Če je koprena položena neposredno na rastline

Koprena, ki leži neposredno na listih, ne ustvarja zaščitne zračne plasti. Ob močnejšem mrazu se lahko listi kljub zaščiti poškodujejo, poleg tega se ob rastlini zadržuje vlaga. Priporočljivo je, da kopreno namestimo na preproste opore, količke ali loke, tako da med rastlino in tkanino ostane zračni prostor.

Kako kopreno uporabljati pravilno?

Strokovnjaki svetujejo uporabo zračne, netkane vrtne koprene, ki prepušča vodo in zrak. Plastična folija brez prezračevanja ni primerna, saj lahko povzroči pregrevanje in zadrževanje vlage. Pomembno je tudi redno spremljanje vremena in stanja rastlin, saj koprena ni rešitev v stilu »namesti in pozabi«, temveč pripomoček, ki ga je treba prilagajati razmeram.

Poseben primer so limone in drugi citrusi

Limone, mandarine in drugi citrusi so bistveno bolj občutljivi na mraz kot večina vrtnih rastlin. Po podatkih strokovnjakov z univerze Florida (IFAS Extension) lahko listi limonovca začnejo kazati poškodbe že pri temperaturah okoli –2 °C, daljši mraz pod –5 °C pa lahko poškoduje tudi steblo in veje.

image_alt
Zaščita citrusov pred zimo: kako preprečiti škodo zaradi mraza

Kdaj je pri citrusih potrebna previdnost?

Pri limonah in podobnih rastlinah je zelo pomembno, da koprena ni nameščena pretesno. Če se dotika listov in poganjkov, se pod njo hitro nabira vlaga, kar lahko vodi v gnitje ali razvoj bolezni. Ob sončnih zimskih dneh je priporočljivo kopreno odstraniti ali vsaj delno odpreti, da rastlina ne začne prezgodaj odganjati, še bolje pa je, da citruse, posajene v večje lonce, preprosto prestavimo v zaveten, svetel prostor z nekaj stopinjami nad ničlo.

Sorodni članki

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine