Organske odpadke lahko pod določenimi pogoji namesto v kompostniku, za katerega potrebujemo prostor, kompostiramo neposredno v tleh: v kompostnih jarkih ali jamah. Proces poteka nekoliko počasneje kot v kompostniku.

Dobrodošlo poleti in jeseni

Kompostiranje z zakopavanjem v tla nikakor ni namenjeno temu, da bi v jame zakopavali tudi iztrebke hišnih ljubljenčkov (možnost patogenih organizmov), ostanke mesa in kosti (privabljajo nezaželene glodavce), temveč je dobrodošlo predvsem za zakopavanje rastlinskih odpadkov z vrta, ki jih je posebej poleti in jeseni veliko.
Hitrost kompostiranja v tleh je odvisna od vrste organskih ostankov, vrste tal in temperatur.  V lahkih, bolj peščenih tleh bo kompost nastal hitreje kot v ilovnatih.

Pravzaprav takšen način kompostiranja, čeprav mu ne pravimo kompostiranje, na vrtovih že prakticiramo: ko globoko prekopavamo vrtne gredice in pri tem v nastali jarek spravimo oziroma obrnemo rastline od zelenega gnojenja (npr. deteljo, ajdo, križnice), kadar na novo delamo gredice in obrnemo travno rušo na glavo ali kadar v gredico zakopljemo dele rastlin, ki so tu rasle prej (npr. radičeve korenine).

Postopek pri kompostiranju rastlinskih ostankov v tleh

Ko se namensko hočemo »znebiti« večjih količin rastlinskih ostankov in s tem tudi obogatiti vrtna tla, pa ravnamo takole: na zelenjavnem delu vrta izkopljemo od 40 do 45 cm globok jarek ali okroglo jamo in jo napolnimo s 15 cm debelo plastjo zelenjavnih odpadkov. Te potem temeljito namočimo, poravnamo in nasujemo še en sloj rastlinskih ostankov. Na vrh nasujemo odkopano prst, najprej prejšnjo spodnjo, nato zgornjo plast. Odpadke lahko nalagamo tudi večkrat v tanjših plasteh, a jih vedno znova pokrijemo z zemljo – in seveda to plast pred dodajanjem novih odpadkov vsakič odgrnemo.

Ko se bo gomila, ki je nastala nad kompostnim jarkom, pokritim s prstjo, posedla, lahko sklepamo, da je razpadanje ostankov pri kraju. V nasprotju z laičnim pričakovanjem ta del vrta ne bo takoj obogaten s hranilnimi snovmi. V procesu razpadanja bodo organski ostanki nekaj dušika iz tal celo porabili, zato ga naslednjo pomlad celo dodamo. 

Na gredicah, kjer so bili kompostni jarki, je najbolje gojiti bučke (z dodatkom gnojila), še bolje pa fižol, ki sam bogati vrtna tla z dušikom (Nasvete smo povzeli iz knjižnega priročnika Kompost, ki ga je leta 2010 izdala založba Narava).