Knjiga Jerneje Jošar o zdravem in vitalnem vrtu

Se vam je že zgodilo, da je posevek graha uspel tako, da je dobil bel poprh, stroki pa so zakrneli že na začetku? Razlog je zanesljivo prepozna setev, medtem ko smo si objedene klične liste pri fižolu bržkone pridelali sami, ker s setvijo nismo mogli počakati, da bi se dovolj otoplilo. S pravim časom setve in sajenja damo rastlinam temeljno popotnico, da se bodo branile bolezni in škodljivcev, nam polaga na srce agronomka Jerneja Jošar v knjigi Z Jernejo do zdravega vrta, ki je pravkar izšla pri Mladinski knjigi.

Grahovi pepelovki se namreč lahko izognemo, če grah posejemo čim bolj zgodaj spomladi, poškodbam na pravkar vzklilem fižolu pa s setvijo pri dovolj visokih temperaturah, da vznikne, še preden se izležejo požrešne ličinke fižolove muhe.

Naša sodelavka, kolumnistka naše spletne strani in neomajna zagovornica ekološkega vrtnarjenja se v knjigi Z Jernejo do zdravega vrta ne loteva težav vrtičkarjev, povezanih s škodljivci, boleznimi ali tlemi, s konca, temveč od začetka. Začetek pa je v preventivi oziroma ukrepih, ki so del običajne oskrbe rastlin, in ne letanje s pršilko od gredice do gredice, pravi.

FOTO: Mladinska knjigaMed štirinajstimi zapovedmi za zdrav vrt, ki jih avtorica v prvem poglavju natančno razloži in utemelji, so poleg pravega časa setve in sajenja med drugim skrb za zdrava tla, gnojenje z organskimi gnojili, izbira odpornejših vrst in sort vrtnin, zdravo seme in krepke sadike, pravilno zalivanje, redno pregledovanje in pravočasno ukrepanje z naravnimi pripravki. Veliko težav pa bi svojim rastlinam prihranili že z dobrim načrtom zelenjavnega vrta, kolobarjenjem, mešanimi posevki ter sajenjem cvetja in dišavnic med vrtnine. In skrbjo, da bi privabili živalske pomočnike, kot so krt, ježek, ptice, rovka, podlasice, pikapolonice, strigalice, muhe trepetavke ali gozdne mrav­lje …
Morda za koga presenetljivo, toda gozdne mravlje so v primerjavi z vrtnimi, ki so lahko na gredicah prava nadloga (izkopavajo semena, privzdigujejo korenine, prenašajo uši), zelo koristne. Med drugim odstranjujejo odmrle žuželke, jedo polžja jajčeca in ličinke različnih škodljivcev in lahko, če si na našem vrtu zgradijo močno mravljišče, uničijo na dan tudi do sto tisoč žuželk, navaja med predstavitvijo naravnih sovražnikov vrtnih škodljivcev Jerneja Jošar.

Tretji del knjige zajema podrobne opise bolezni, škodljivcev in fizioloških bolezni (različnih oblik pomanjkanja hranil), ki jih spremljajo kakovostne in dovolj velike fotografije. Izvemo, kdaj se pojavljajo, kako so videti in kakšne so poškodbe, ki jih lahko povzročijo. Predvsem opis škodljivcev je prava mala enciklopedija njihovih podob, navad in življenjskih krogov, najdemo tudi takšne, ki so v priročnikih za vrtičkarje redkeje predstavljeni. Pomembno pa je, da imamo pri spoznavanju žuželčjih škodljivcev pred očmi, da jih le desetina povzroča škodo na pridelkih – takrat, ko se zaradi porušenega ravnovesja v naravi čezmerno namnožijo.

V četrtem poglavju avtorica navaja naravne pripravke iz delov gojenih ali divjih rastlin, začimb, kot sta čili in cimet, mleka, sode bikarbone in jabolčnega kisa z opisom učinkovanja, načina priprave in pravilno uporabo na posameznih vrtninah. Dobrodošel grafični poudarek je opozorilo, da so lahko nekateri pripravki pri nekritični uporabi tudi škodljivi.

Posebno vrednost knjige predstavlja kar 28 strani preglednic, v katerih so povezane informacije iz posameznih delov priročnika: od dobrih in slabih sosedov med vrtninami, vrtninami in dišavnicami ter med dišavnicami, bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo posamezno vrtnino, naravnih pripravkov proti boleznim in škodljivcem do bolezni, škodljivcev in pripravkov po botaničnih družinah zelenjadnic.

Voluhar, FOTO: Igor ModicSte vedeli?
- Trosi glive, ki povzroča golšavost kapusnic, lahko v zemlji preživijo do 20 let.
- Pripravki iz cimeta in čilija zatirajo rastlinske plesni in delujejo proti listnim ušem, bolhačem, gosenicam koloradskemu hrošču, škodljivim muham in mravljam.
- Škropivo iz hrena, žajblja ali rabarbare lahko koristnim organizmom na vrtu tudi škoduje.
- V voluharjeve luknje zlivamo tekočino, v kateri smo namakali česen ali bezgovo listje.
- Polži lazarji imajo zelo radi navlažene pasje brikete.
- Za rumenenje in venenje fižolovih listov, ki jih napačno pripisujemo glivičnim boleznim, je v vročih suhih poletjih pogosta kriva fižolova pršica.
- Strun je več na novih gredicah, ki smo jih naredili tam, kjer je bila prej travna ruša ali kjer je rasla detelja.
- Bramor ne objeda samo korenin vrtnin, pač pa lahko naredi veliko škodo tudi na trati.
- Rovka je v vrtu koristna, ker se hrani z vsemi vrstami žuželk, polži …

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE