Ko gnojila dražijo svet: zakaj dva mlada vrtnarja v krizi vidita priložnost

V času, ko se svet sooča z naraščajočimi cenami energentov, motnjami v dobavnih verigah in vse dražjimi gnojili, se zdi, da je kmetijstvo med najbolj izpostavljenimi panogami. Odvisnost od surovin in globalnih tokov je velika, vprašanje prehranske varnosti pa znova prihaja v ospredje.

A ali to velja tudi za manjše, lokalne pridelovalce?

V podkastu Deloindom smo se o tem pogovarjali z mladima vrtnarjema Janom Avsenikom (Janov vrt) in Ano Kaker (Liogarden.si), ki razvijata podjetniške zgodbe na temelju lokalne pridelave. Njuni odgovori razkrivajo nekoliko drugačno sliko, kot bi jo morda pričakovali.

Manj odvisnosti, več odpornosti?

Eden ključnih izzivov sodobnega kmetijstva so prav gnojila, katerih cene so v zadnjih letih močno narasle. Veliki sistemi so od njih močno odvisni, manjši pridelovalci pa pogosto iščejo alternative.

Kriza spreminja tudi kupce

Kot poudarja sogovornica, se v kriznih obdobjih pogosto spremeni tudi vedenje potrošnikov.

Ljudje začnejo bolj razmišljati, od kod prihaja hrana, in pogosteje posegajo po lokalno pridelanih izdelkih. Izkušnja pandemije je pokazala, da se povpraševanje po domači zelenjavi lahko celo poveča.

“Vsaka kriza ljudi malo zbrihta,” je v pogovoru izpostavila Ana Kaker – v smislu, da se znova vzpostavi zavedanje o pomenu lokalne oskrbe.

Jan Avsenik in Ana Kaker opozarjata, da lahko lokalni pridelovalci v času krize zaradi večje prilagodljivosti celo pridobijo. Foto Marko Feist/Delo

Butičnost kot prednost

Manjši pridelovalci imajo še eno pomembno prednost: fleksibilnost. Ker delujejo v manjšem obsegu, pogosto niso tako močno vezani na velike stroje, gorivo ali kompleksne logistične verige. To jim omogoča hitrejše prilagajanje razmeram na trgu.

Takšen model sicer ne prinaša eksponentne rasti, lahko pa zagotavlja stabilnost in neposreden stik s kupci – kar v negotovih časih postaja vse pomembnejše.

Priložnost tam, kjer je drugi ne vidijo

Čeprav kriza prinaša številne izzive, sogovornika opozarjata, da odpira tudi nova vprašanja – in priložnosti.

Lokalna samooskrba, neposredna prodaja in večje zaupanje v domačo hrano niso več le trendi, ampak postajajo del širšega premisleka o prihodnosti prehrane.

Ali to pomeni, da se utegne težišče vsaj delno premakniti nazaj k lokalnim pridelovalcem?

Več o tem, kako mladi razvijajo podjetništvo v vrtnarstvu, kakšne so realne možnosti samooskrbe in kaj pomeni živeti od zemlje, pa v celotni epizodi podkasta Deloindom, ki jo najdete spodaj.