Škodo na krompirju povzročajo z objedanjem zelenih delov rastlin predvsem ličinke, le izjemoma odrasli hrošči. 

Življenjski krog

Ker so samice zelo plodne, življenjski krog koloradskih hroščev pa zelo hiter, se je najbolje znebiti odraslih hroščev in poleg tega pregledovati spodnje strani krompirjevih listov z jajčeci ter jih uničiti, tako da jih stremo. Samica izleže do 800 jajčec! Iz njih se po štirih do 15 dneh (odvisno od vremenskih razmer) izležejo rdeče ali rdeče-rjave ličinke  z dvema vrstama temnih pik po bokih, ki hitro rastejo in neizmerno požrešno uničujejo krompirjevo cimo. Po dveh do treh tednih se zabubijo v zemlji, od koder lahko že avgusta prileze druga generacija hroščev, v ugodnih letih imamo opraviti celo s tretjo. Bube zadnje generacije se dokončno razvijejo v hrošče šele naslednjo pomlad. Gotovo smo že kdaj spomladi okopavali vrtnine in smo pod motiko še pred pojavom na krompirju zagledali odraslega koloradskega hrošča.

V Sloveniji so koloradske hrošče prvič opazili leta 1946 na Krškem polju, kamor naj bi bili zaneseni s krompirjem leta 1944.

Kako ukrepati?

Pobiranje: Na vrtu, kjer imamo bolj majhna krompirišča, se najbolj obnese ročno pobiranje ličink ali odraslih hroščev z listov, še prej pa moramo redno opazovati, ali so se hrošči že pojavili. Za primer, da imamo krompirja več, je Miša Pušenjak pred leti v Deluindom zapisala genialen nasvet: »Pod rastline podstavimo narobe obrnjen odprt dežnik in jih stresamo, da škodljivci popadajo vanj. Odnesemo jih in uničimo stran od vrta.« V profesionalni ekološki pridelavi krompirja imajo za pobiranje koloradskih hroščev in ličink posebne sesalnike.

Uničevanje jajčec: Gnezdo oranžnih jajčec na spodnji strani krompirjevih listov stremo tako, da prepognjen list stisnemo.

Kolobar: Težav s koloradskimi hrošči, ki sicer lahko priletijo na naš vrt s precejšnje oddaljenosti, bomo imeli manj, če bomo kolobarili in krompirja ali njegovih sorodnikov  (jajčevcev, paradižnika) vsaj štiri leta ne bomo sadili na isto površino.

Pepel, kamena moka: Nekateri svetujejo, da krompirjevo cimo posujemo  s pepelom ali kameno moko, je pa res z njima težko doseči ličinke na spodnji strani listov.

Odganjanje z vonjem: Močan vonj izvlečka koprive ali bezga, s katerima poškropimo krompir, pomaga da hrošči po vonju ne prepoznajo nasada krompirja in odletijo naprej. Za izvleček liste koprive ali bezga dva dni namakamo v hladni vodi. Koloradske hrošče odganja tudi vonj ogniča, tagetesa ali žametnice, kapucinke in hrena (iz njih naredimo pripravke ali jih posadimo okrog krompirja).  

Škropljenje z izvlečkom rastline neem: Tudi preventivno škropljenje z izvlečkom neema hrošče odvrača zaradi močnega vonja. Izvleček indijske rastline neem sicer lahko kupimo kot ekološko gnojilo, ki deluje tudi kot ineskticid in nima karence.

Zastiranje tal: Slamnata zastirka na tleh zmanjša dostop koloradskega hrošča do rastlin.

Neučinkoviti piretroidi: Insekticidi s iz skupine piretroidov (sintetično proizvedenih spojin s sorodnimi lastnostmi, kot jih imajo piretrini, izvlečki nekaterih rastlin) niso učinkoviti, ker so koloradski hrošči nanje odporni.

Kororadski hrošči so zelo odporni na toksine, zato zelo hitro razvijejo tudi odpornost na določeno vrsto insekticidov.