Kolumna Jerneje Jošar: Čas za presanjanje na prosto

Aprilsko vreme, muhasto kot ponavadi, nam kvari načrte in znova postavlja pred dejstvo, da ima narava vedno zadnjo besedo. Deževni dnevi, ki so jih spremljale še dokaj nizke temperature, so nas prikovali v notranje prostore. Sama sem jih izkoristia za risanje načrtov, saj moje stranke že nestrpno pričakujejo svojo verzijo setveno sadilnega načrta – Kolobarčka. Tudi nova knjiga Z Jernejo do zdravega vrta terja svoje – predstavitve v obliki predavanj so se vrstile dan za dnem. A kmalu bo spet posijalo sonce in kar lepo se bomo morali podvizati, saj cela četica vrtnin čaka, da jih preselimo na gredice.

Ste tudi vi že kdaj zagrizli v vabljivo rdečo redkvico, namesto sočnega hrustljavega grižljaja pa vas je presenetil olesenel, puhel in pekoč, popolnoma neužiten gomolj? To se hitro zgodi, če redkvice rastejo v obdobju zanje pretoplih in predolgih dni. Zato jih sejemo najpozneje do konca aprila. Kasnejše setve bodo dale opisani rezultat.

Redkvice bodo uspešno rasle tudi na delno senčni legi, gredice, na katero jih bomo sejali, pa nikar ne gnojite. Bolje jim bo in bolj zdrave bodo v tleh, kjer nismo uporabili hlevskega gnoja vsaj tri leta. Tudi z dodajanjem komposta bodite varčni. Manjša količina, posuta po gredi in nato med rahljanjem z vilami vdelana v tla, bo zadoščala. Zaradi pregnojenih tal gomolji pokajo in gnijejo.

Redkvice bodo uspešno rasle tudi na delno senčni legi, gredice, na katero jih bomo sejali, pa nikar ne gnojite.

Sredi aprila posejane redkvice bomo pobirali sredi maja. Da, le 30 do 40 dni po­trebujejo, da oblikujejo slastne gomoljčke. Sejemo lahko spet od julija do septembra.

Vključimo jih v mešane posevke z blitvo, bučkami, bučami, dolgo vigno, endivijo, fižolom, grahom, korenčkom, kolerabo, krešo, lubenicami, melonami, motovilcem, papriko, paradižnikom, pastinakom, peteršiljem, porom, rdečo peso, sladkim komarčkom, solato, špinačo, drobnjakom, koriandrom, krebuljico, žametnicami, tudi na grede, kjer rastejo šparglji. Ne sejemo pa jih ob azijsko listno zelenjavo, brokoli, brstični ohrovt, čebulo, črno redkev, kitajski kapus, nadzemno kolerabico, kumare, listnati in glavnati ohrovt, zelje, ožepek in sivko.

Ker v tem času na prosto sejemo tudi korenček in presajamo solato, lahko setve združimo.

Redkvica in korenček

Seme redkvice in korenčka pomešamo že pred setvijo. Mešanico posejemo v vrstice, med katerimi pustimo 10 cm presledka. Ker korenček zelo počasi kali, redkvica pa hitro, bo vznikla redkvica naznanjala skorajšnji vznik korenčka. Ko jo bomo čez čas pulili, pa bo rahlo privzdignjena prst delovala kot nežno rahljanje, kar bo korenčku godilo.

Redkvica in solata

Na prosto presadimo sadike solate. Med vrstice posejemo redkvico. Ko bomo redkvico pulili, bomo hkrati rahljali tla okoli solate. Sort solate je toliko, da se včasih le težko odločimo, katerim bomo namenili prostor na svojih gredicah. Mehkolistne, krhkolistne, ki oblikujejo glave, takšne, katerih listi rastejo pokončno in oblikujejo rozeto brez glavice (uveljavil se je izraz gentile), pa sorte z listi oblike, podobne hrastovemu listu, ki rastejo rozetasto in pri katerih režemo zunanje liste, rozeta pa raste naprej, tukaj so še temno rdeče sorte z ravnim ali narezljanim listnim robom, ki prinesejo v vrt tudi barvo.

Lažje boste pridelali več različnih sort, če boste sejali od vsake le nekaj semen, drugo pa shranili za pozneje ali za prihodnje leto. Da ne bo kar naenkrat preveč solate, potem pa nekaj časa čisto nič, setve in presajanje načrtujte. Ocenite, koliko solate približno pojeste na teden ali v desetih dneh, in nato tolikšno količino sejte vsakih deset dni.

Aprila posajene sadike bodo konec maja ali v začetku junija že godne za bero. In medtem ko presajate sadike na prosto, poskrbite že za novo setev. Pazljivo, le v manjših količinah.

!!galerija!!


Grah in bob

Tudi grah in bob imata raje kratke dni in milejše temperature, zato ju čim prej posejte na prosto. Le do konca aprila bo še pravi čas. Sama ju že nekaj let zapored sejem februarja in marca v lončke, po pet semen v lončke premera 10 cm. Te dni bom, name­sto da bi šele sejala, presadila na prosto skupinice rastlin, ter ob vsaki postavila oporo. Zelo privlačna je tudi opora iz vej skrotovičene vrbe, ki jo postavim v obliko šotora – vigvama, pa še bolj naravno deluje kot tista v vrstici.

Bob sejem in sadim na gredico z zgodnjim krompirjem. Grah pa pogosto spremljajo koničasto zgodnje zelje, blitva in solata.

Sama združujem kapusnice z zeleno in solato.

Zelje, cvetača, brokoli, ohrovt

Zgodnje sorte zelja, cvetače, brokolija in glavnatega ohrovta se ponašajo s hitrejšo rastjo. Posajene na prosto aprila bodo dale pridelek junija in julija. Koničaste sorte zelja, tako zelene kot rdeče, pa celo še malo prej. Za svoj razvoj potrebujejo le 40 dni. Krhke okusne podolgovate glavice so na gredah tudi zelo dekorativne.

Kapusnice potrebujejo s hranili bogata tla, zato gredice dobro pognojimo s kompostom ali kompostiranim, dobro uležanim hlevskim gnojem. Pred sajenjem dodam v jamico kompost z bioogljem. Sadike posadimo dovolj globoko, vse do prvih listov. Lega je za kapusnice lahko tudi delno senčna.

Pazimo na dobre in slabe sosede. Sama združujem kapusnice z zeleno in solato. Solata raste zelo hitro in odlično zapolni prazne vrzeli na gredi, zelena pa s svojim vonjem odganja kapusovega belina. Maja v njihovo družbo posadim še kapucinke, ki jih varujejo pred napadi kapusovega ščitkarja, kapusove sovke, kapusovega molja in kapusovega belina.

Medtem ko presajamo na prosto zgodnje sorte, že sejemo na gredice pozne sorte.

In medtem ko presajamo na prosto zgodnje sorte, že sejemo na gredice pozne sorte. Te bodo do junija primerno velike, da jih bomo presajali na končno mesto. Pridelek bomo pobirali od septembra naprej.

Listnatega ohrovta sama spomladi ne sadim. Ker je to ena redkih zelenjadnic, ki jo svežo pobiram z vrta vso zimo, si užitek z njo prihranim za takrat. Poletje je tako ali tako zelo radodarno z velikim naborom druge zelenjave, ki je pozimi pri nas ni. Za brstični ohrovt velja enako. S tem, da je ta lepotec še bolj muhast in začne oblikovati brstiče šele jeseni. Zakaj bi potlej zapravljala dragoceni prostor zanj, če lahko do julija, ko nastopi idealen čas za presajanje brstičnega ohrovta na grede, tam pridelam obilo druge zelenjave?

PREBERITE ŠE: Jerneja Jošar: Vrtnarjenje mora biti meditacija

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE