Kolumna Jerneje Jošar: Da boste imeli zeleno jesen

3. 9. 2019 | Besedilo: Jerneja Jošar | Fotografije: Jerneja Jošar

Jerneja Jošar, september, setve, kitajska listna zelenjava

Že v drugi polovici avgusta, ko poletje še niti malo ni kazalo, da se počasi umika, so gozdovi opojno zadišali. Ljubki vijoličasti kimajoči cvetovi so začeli sramežljivo kukati izpod listja. Vedno jih najprej zavoham, šele nato tudi opazim, tudi ko namerno zrem v tla, da bi jih čim prej našla. V tem času so gozdovi polni ciklam, znanilk, da poletje odhaja. Tako kot se narava spreminja, se tudi naši vrtovi. Nekaj odide, drugo šele pride. Gredice se vztrajno praznijo, a hkrati tudi polnijo! Toliko vsega še lahko posejemo, da je res greh, če pustimo grede čez zimo prazne.

Kar koli bomo sejali v jeseni, tla pripravimo enako. Najpomembneje je, da jih očistimo, dobro zrahljamo s pomočjo vil in prav nič gnojimo. Gnojenje bo posevkom, ki jih osnujemo septembra in oktobra, prej škodilo kot koristilo. Rastline bodo slabše prezimile. Naredimo kanale, v katere bomo sejali, in jih zalijemo. Tako bo seme padlo v vlažno posteljico.

Toliko vsega še lahko posejemo, da je res greh, če pustimo grede čez zimo prazne.

Kolobar in sosedstvo

Ne pozabite, da se nekatere rastline med seboj v rasti podpirajo, druge pa si škodijo. Zato pred setvijo preverite, posevki katerih rastlin se drug ob drugem obnesejo dobroin tudi za katerimi vrtninami lahko sledijo nove. Sicer pa, če imate narejen načrt setev in sajenj, samo pokukate vanj in se izognete sprotnemu načrtovanju, pri katerem se lahko hitro »zakvačkate«. Pa mimogrede na tem mestu nasvet, ker prihaja zima in boste imeli čas: omislite si podroben načrt z idealnimi kombinacijami. Če ga ne zmorete narediti sami, poiščite pomoč pri strokovnjakih. Tak načrt je za vekomaj.

Spet špinača in redkvica

Po polletnem predahu lahko ponovno posejemo špinačo in redkvico, ljubiteljici krajših in manj vročih dni. Saj veste, kaj se zgodi, če spomladi le malce zamudimo s setvijo. Rastline hitro odbrzijo v cvet, še preden razvije špinača liste, redkvice pa gomoljčke.  In samo zaradi dolgega dne in vročine. No, zdaj lahko še enkrat zasejemo oboje. Če ju sejemo v prvi polovici meseca, bomo pridelek pobirali čez dober mesec in tako obogatili jesenske jedilnike.

Če boste špinačo nato posejali tudi še v drugi polovici septembra pa do začetka oktobra, bo prezimila na prostem, mlade liste pa boste rezali zgodaj spomladi. Redkvice pa se v drugi polovici septembra več ne izplača sejati.

!!galerija!!


Špinačo sejete v plitke, približno za debelino prsta globoke brazde, med katerimi pustite 20 do 25 cm prostora. Potrudite se in seme polagajte posamično na 5 cm presledka v vrsti. Tako se bodo lahko rozete zares dobro razvile.

Redkvico lahko sejete gosteje, torej na dva do tri centimetre v vrsti, med vrsticami pa pustite 10 cm presledka.

Dobre sosede špinačeazijska listna zelenjava, bob, brokoli, brstični ohrovt, buče, bučke, cvetača, črna redkev, fižol, grah, hren, jajčevci, kitajski kapus, kolerabica, korenček,  krompir, kumare, listnati ohrovt, ohrovt, paradižnik, pastinak, por, rabarbara, redkvica, repa, sladka koruza, sladki komarček, zelena, zelje, kamilica, koper, koriander.

Slabe sosede špinače: blitva, čebula, motovilec, rdeča pesa.

Torej špinači v tem času, ko sejemo tudi motovilec in blitvo, nikar ne namenite iste grede. Lahko pa jo sejete izmenično v vrstice z azijsko listno zelenjavo in redkvico ali za vmesni posevek na grede, kjer ste pred časom posadili zimski por, kitajski kapus, sladki komarček.

Dobre sosede redkvice: blitva, buče, bučke, dolga vigna, endivija, fižol, grah, korenček, koleraba, kreša, lubenice, melone, motovilec, paprika, paradižnik, pastinak, peteršilj, por, rdeča pesa, sladki komarček,  solata, špargelj, špinača, drobnjak, koriander, krebuljica, žametnice.

Slabe sosede redkvice: azijska listna zelenjava, brokoli, brstični ohrovt,  čebula, črna redkev, kitajski kapus, kolerabica, kumare, listnati ohrovt, ohrovt, zelje, ožepek, sivka.

Gnojenje bo posevkom, ki jih osnujemo septembra in oktobra, prej škodilo kot koristilo.

Azijska listna zelenjava v mešanici ali posamično

Zadnja leta je zame, ki zaradi značilnega okusa po gorčici naravnost obožujem kapusnice, na vrtu stalnica tudi malo manj znana azijska listna zelenjava. Najpogosteje jo najdemo v mešanicah, ki so sestavljene iz večih vrst zelenjadnic, ki vse spadajo v družino križnic. V domači ponudbi semen se za večino uporabljajo tuja imena vrst. To so: mizuna (Brassica rapa var. japonica), mibuna (Brassica rapa var. nipposinica), pak choi (Brassica rapa var. chinensis), namenia (Brassica rapa var. rapa), green in snow (Brassica juncea var. multiceps), red giant (Brassica rapa var. rugosa), tatsoi (Brassica rapa var. rosularis).

Zadnja leta lahko zasledimo tudi semenske vrečice s samo eno vrsto, kot denimo pak choi. Ta je zelo podoben kitajskemu kapusu, le da ima gladke liste, ki so malo bolj zaobljeni kot pri kitajskem kapusu. Okus je zelo podoben. Njemu podoben je tatsoi, le da naredi krajša stebla. Posamično pakirano lahko pri nas dobimo še mizuno, imenovano tudi listi japonske gorčice ali pajkasti listi, slednje zaradi močno narezanih listov. Vrtnina green in snow oblikuje rozete s širokimi zelenimi listi, že ime samo »zeleno v snegu« pa pove, da ga lahko nabiramo izpod snega. Red giant se ponaša z rdečkastimi širokimi listi, ki so rahlo nakodrani. Namenija razsajena zraste do velikosti endivije. Z nazobčanimi rdečimi listi in zelenimi stebli je tudi na pogled zelo privlačna vrtnina rouge metis, wasabino (oba Brassica juncea), ki ima liste z nazobčanim robom, pa spominja na japonski hren (wasabi) 

Vse naštete vrste se ponašajo s hitro kalitvijo – seme vzklije v enem do dveh tednih, zelo hitro rastjo, odpornostjo na nizke temperature ter raznovrstnost pri uporabi. Listi so zelo okusni, malo spominjajo na gorčico, bogati z vitamini in minerali. Mešanice listov, ki jih režemo ali obtrgujemo, lahko uporabljamo surove za solate ali pa jih na hitro podušimo na malo olja v voku ali pokuhamo kot špinačo. Če mlade rastline razsadimo, se iz njih razvijejo večje rozete ali glave. Te odrežemo cele ali obtrgujemo zunanje liste. Jeseni jih zaščitimo pred mrazom z vrtnarsko kopreno ali pa tudi ne. Pobiramo jih čez vso zimo, tudi izpod snega.

In da ne pozabim omeniti, da te tako nezahtevne zelenjadnice zaradi svojih učinkovin, kot je gorčično olje, delujejo tudi proti raku.

Dobre sosede: čebula, motovilec, solata, špinača, kamilice, ognjič.

Slabe sosede: brokoli, brstični ohrovt, črna redkev, kitajski kapus, kolerabica, koleraba, kreša, listnati ohrovt, ohrovt, redkvica, repa, zelje.

Setev blitve jeseni

Če pohitimo s setvijo blitve, bomo lahko lističe obtrgovali že v jeseni. Sicer pa bo rastlina prezimila na prostem in spomladi zgodaj odgnala. To blitvo bomo obtrgovali v času, ko bomo nove spomladanske posevke blitve šele snovali.

Dobre sosede: brokoli, brstični ohrovt, cvetača, črna redkev, fižol, grah, kitajski kapus, kolerabica, korenček, listnati ohrovt, ohrovt, redkvica, repa, solata, zelje, drobnjak, bazilika, kamilice, kapucinke, ognjič, žametnica.

Slabe sosede: rdeča pesa, špinača.

Solata, ki prezimi na prostem

To so sorte solate, ki jih sejemo jeseni, v obliki rozete rastline zimo preživijo na prostem, glavice pa pobiramo zgodaj spomladi.

Na voljo imamo tako mehkolistne kot krhkolistne sorte zimskih solat. Najpogostejši mehkolistni sta nansen in domača sorta zimska rjavka, krhkolistne pa pariška, posavka in vegorka.

Krhkolistne sejemo v začeteku septembra in setve ponavljamo do začetka oktobra. Mehkolistne sorte sejemo malo kasneje, od sredine septembra do sredine oktobra. V tem času pa lahko tudi sadimo sadike. Če smo sejali prepozno, je bolje, da rastline pustimo prezimiti nerazsajene in jih razsajamo spomladi, brž ko prst ni več pomrznjena, torej februarja in marca. Sama solato sejem v začetku septembra in presajam od konca septembra do začetka oktobra. Najraje ji namenim svojo gredico, kamor bom čez mesec dni posadila čebulice čebule in stroke česna.

Dobre sosede: artičoka, azijska listna zelenjava, blitva, brokoli, brstični ohrovt, buče, bučke, cvetača, čebula, česen, črna redkev, črni koren, fižol, grah, jajčevec, kitajski kapus, kolerabica, korenček, kumare, listnati ohrovt,  ohrovt, okra, paprika, paradižnik, pastinak, por, rabarbara, radič, rdeča pesa, redkvica, repa, sladka koruza, špargelj, zelje, bazilika, drobnjak, kamilica, koper, krebuljica, meta, šetraj, timijan.

Slabe sosede: črna redkev, peteršilj, sladki komarček, zelena, sivka, vinska rutica.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE