

Meseca septembra se zelenjavni vrt spremeni. Nekaj gredic se popolnoma izprazni, spet druge, če sadite na grede zelo mešane posevke, tako kot jaz, nam ponudijo le delček novega prostora. A nikar jih ne pustite praznih! Tudi, če je na voljo čisto majhen del gredice, ga zasadimo ali zasejemo z novo vrtnino. V tem času morda res ni več na voljo veliko vrst zelenjave za setev ali sajenje, a tiste, ki so še primerne, so izjemno dragocene. Jesenski čas je ključen, če želite svoj vrt izkoristiti tudi pozimi in spomladi. Sveža zelenjava, pobrana z vrta pozimi, je nekaj najbolj dragocenega, kar si lahko ustvarimo.
Preden ponovno zapolnimo izpraznjene gredice, poskrbimo za prst. Le v dobro pripravljenih tleh bodo rastline dobro uspevale.

Tako pripravljena tla bodo počakala na nove setve in sajenje. Zato nikar ne hitite, če še isti dan ne utegnete saditi in sejati. Saj veste, vrtnarjenje je sprostitev.
Zastirka ščiti tla pred soncem, izsuševanjem, vetrom, nalivi ter preprečuje rast plevela. Zastrta tla boste redkeje zalivali, prst bo pod zastirko rahla in rodovitna, pa tudi težave s plevelom bodo rešene. Za zastirko lahko uporabimo slamo, seno, suho listje, praprot …
Ko na vrtu uporabljamo zastirko, je pri setvi in sajenju pomemben pravi vrstni red opravil.
Setev:

Sajenje:

Ko sejemo in sadimo vrtnine sledimo navodilom Luninega setvenega koledarja po Mariji Thun. Setveni koledar upošteva pozitiven vpliv Lune, planetov in ozvezdij na rast in razvoj rastlin. Vsak dan je ugoden za določeno vrsto rastlin. Rastline razvrščamo glede na to, kateri del uporabljamo, v štiri skupine: korenina, list, cvet in plod. Denimo, če želimo posejati korenček (in ostalo korenasto in gomoljno zelenjavo), poiščemo v Luninem setvenem koledarju dan, ki je označen kot primeren za korenino.
Pri presajanju velja biti pozoren še malo bolj. Ko presajamo denimo solato, ni dovolj, da na koledarju poiščemo dan z ikono lista, ampak mora ta biti v tistem tednu, ki je označen tudi kot ugoden za presajanje rastlin. To je čas padajočih Luninih lokov, takrat Zemlja vdihuje – sile in tokovi se osredotočijo na spodnje dele rastlin. Korenine zato bolje rastejo in se dobro razvijejo, kar je pri presajanju zelo pomembno.
Da boste lažje izbirali primerne dneve, je tukaj preglednica vrtnin, ki se sejejo in sadijo v tem času, razdeljene v skupine, glede na to, kateri del rastline uživamo.
Setev

Sajenje
Več fotografij v galeriji zgoraj.
Verjetno ste med naštetimi vrtninami opazili tudi takšne, ki jih nismo ravno vajeni sejati ali saditi v začetku jeseni. A časi se spreminjajo, vremenske razmere so drugačne kot nekoč. Dolge, tople jeseni in mile zime postajajo skoraj stalnica. Prav zato je vredno poskusiti tudi z manj običajnimi jesenskimi setvami in sajenjem.
Tako lahko na primer v začetku septembra posadimo krompir in ga pobiramo že oktobra. Podobno lahko zgodaj septembra sadimo česen, če ga želimo pobirati še kot mladi česen v istem mesecu. Sadimo cvetačo in brokoli, ki dozorita v približno 70 dneh, bučke pa nas lahko razveselijo že po 35 dneh. Če jih sejemo zdaj, jih bomo pobirali še oktobra. Nizek fižol potrebuje okoli 50 dni, kar pomeni, da ga lahko začnemo pobirati že sredi oktobra, medtem ko grah uspeva še v hladnejših dneh in mu jesen pogosto celo bolj ustreza kot poletje. Sejemo tudi korenje, peteršilj in pastinak. V ugodnih pogojih lahko uspešno posejemo še sladki komarček.

Če je na vrtu zelo slaba nerodovitna prst, morda preveč peščena ali pa preveč ilovnata, ji primanjkuje organske snovi. Le to dodajamo čez leto v obliki komposta, zdaj pa za povečanje organske mase v tleh in izboljšanje strukture tal poskrbimo s setvijo rastlin za zeleno gnojenje. Na vrtovih raje sejemo neprezimne vrste, kot so ajda, bela gorjušica, oljna redkev, modra facelija, aleksandrijska detelja, volčji bob. Vse odlikuje hitra rast, obilica zelene mase in močne, razvejane korenine, ki učinkovito rahljajo tla. Rastlinski ostanki, ki ostanejo na gredah po zmrzali pozimi pokrivajo tla in jih ščitijo. Spomladi jih z vilami vdelamo v tla. Naj vam ne bo žal gredice ali dveh sedaj zasejati s temi rastlinami. Naslednje leto pa boste to storili na spet drugih dveh gredicah. Postopoma bo zemlja izboljšana na vsem vrtu.

O AVTORICI
Jerneja Jošar je izkušena strokovnjakinja in avtorica priročnikov za vrt. Zrasla je v Prekmurju in tam je lahko v kotičkih svojega otroštva po cele ure preležala na trati in navzgor opazovala cvetlice in mali živi svet, ki mrgoli okrog nas. Tudi kot diplomirana inženirka agronomije, ki ureja in načrtuje vrtove po načelih ekološkega trajnostnega gojenja rastlin, za katero se je treba tudi učiti, je odličen zgled za to, kako lahko vrt predstavlja užitek, sprostitev ali meditacijo.