Kapusove hržice – nevidne uničevalke

Kapusova hržica je tako drobna, da jo le stežka opazimo. Zaradi dolgih tankih nožic še najbolj spominja na komarja. Ravno v tem času, ko zelje začne ovijati liste, torej v drugi polovici maja in še v začetku junija, se pojavi prvi rod hržic. Med listne peclje srčnih listov odložijo jajčeca, iz katerih se v približno petih dneh izležejo ličinke. Le okoli 3 mm velike, bele do rumenkaste ličinke imajo velik apetit. Sesajo rastlinski sok na listnih žilah in na rastnem vršičku, hkrati pa s slino izločajo snovi, ki povzročajo kodranje in sukanje srčnih listov. Rastni vršiček odmre, listi zakrnijo, zelje ne oblikuje glav, cvetača in brokoli pa ne cvetov. Včasih se lahko razvije na zelju več majhnih glav.

Ličinke se intenzivno hranijo tri tedne, nato pa se umaknejo v tla, kjer se zabubijo. Drugi rod se pojavi v drugi polovici julija, konec avgusta pa še tretji. Hržica preživi zimo v tleh, v obliki ličinke. Ličinke se zabubijo spomladi in kmalu odrasla muha preletava posevke, leže jajčeca in razvojni krog je sklenjen.

Stenice – ne moremo jih zgrešiti

Trikotna glava, trapezni ovratnik, med ovratnikom in pokrovkama, ki pokrivata zadnji del telesa, pa trikotni ščitek – takšno je telo ščitaste stenice. Barve in vzorčki na krilih variirajo od vrste do vrste. V Srednji Evropi jih živi kar 800 vrst! Na naših vrtovih povzročata največ škode pisana stenica (Eurydema ventrale) in kapusova stenica (Eurydema oleracea). Škodo na rastlinah delajo odrasle žuželke in mlajši stadiji (nimfe).

Pisana stenica je velika približno 1 cm, temno rdeče barve z značilnimi črnimi lisami. Glava, tipalke in noge so črne. Ličinke so svetlo oranžne, s črnimi lisami.

Kapusova je malo manjša od pisane stenice. Osnovna barva zgornje strani je rdečkasta ali rumenkasta, vendar jo močno izrinjajo zelenkasto bleščeče lise, ki se med seboj spajajo.

Ustni del stenic je izoblikovan v kljunec, s katerim zabadajo v rastlinsko tkivo in sesajo sokove. Ker med sesanjem sokov spuščajo v rastlinska tkiva strupeno slino, na mestih vbodov rastlina preneha rasti. Vidne so drobne točke, če jih je veliko, se listi trgajo, rastni vršički odmirajo.

Samica ščitaste stenice odlaga jajčeca na spodnjo stran listov. Običajno izleže do sedem jajčnih legel z desetimi jajčeci sodčkasto-cilindrične oblike, približno 1 mm velike, pri kapusovi stenici v začetku rumenkaste, kasneje pa zelenkaste barve, pri pisani stenici pa zelenkaste barve s temno liso na pokrovu.

Kmalu se iz jajčec izležejo majhne ličinke, ki se združujejo v skupine. Do prve levitve se ličinke ne prehranjujejo, zato v tej razvojni fazi niso škodljive. Takoj po levitvi pa stenice začnejo zapuščati skupino in se prehranjevati. Sledi še nekaj levitev in ličinke vedno bolj postajajo podobne odraslim stenicam. Stadij ličink ponavadi traja nekaj tednov. Septembra se odrasle stenice odpravijo na prezimovanje, skrijejo se pod ostanke rastlin, kjer počakajo na pomlad.

!!galerija!!

Kolobar na prvem mestu

Ker hržica in stenica prezimljata v tleh, je zelo pomembno, da na vrtu kolobarimo. Tam, kjer smo lani leto gojili kapusnice (zelje, cvetačo, brokoli, ohrovt), še vsaj tri leta ne načrtujmo istih posevkov.

Poznavanje razvojnega kroga

Ker sedaj poznamo razvojni krog kapusove hržice in stenic – vemo, kdaj se pojavljajo, tudi lažje načrtujemo pokrivanje posevkov z zaščitnimi mrežami.

Mešani posevki

Sadimo mešane posevke s cvetlicami in dišavnicami. Hržico bo odganjal vonj kamilice, limonske melise, timijana, zelene, peteršilja. Med vrtnine sejemo in sadimo rumeno in rdeče cvetoče cvetje, ki ima veliko cvetnega prahu. Cvetje privablja naravne sovražnike tenčičarice in plenilske osice, ki se hranijo s stenicami.

Ukrepi proti hržicam

Med ogrožene rastline polagamo zastirko iz paradižnikovih listov in stebel. Žal prvih napadov na ta način ne bomo mogli ukrotiti, saj maja in junija paradižnik še ni tako razvit, da bi lahko nabrali dovolj zalistnikov. Julijski in avgustovski rod pa lahko zmanjšamo tudi na ta način.

V času pojava hržice škropimo rastline s pripravki iz paradižnikovih listov in žajblja.

Hladen izvleček iz paradižnika
Pest zmečkanih listov in stebel – uporabimo tudi vse zalistnike in spodnje liste, ki jih moramo odstranjevati med rastjo – prelijemo z 1 l vode, posodo postavimo na sončen prostor in pustimo stati od 2 do 3 ure. Precedimo in z nerazredčenim pripravkom škropimo po rastlinah. Škropimo vsak drugi dan.

Čaj iz žajblja
Pest žajbljevih listov prelijemo z 1 l vrele vode. Precedimo. Škropimo po napadenih rastlinah in po tleh.

Ukrepi proti stenicam

Če se le da, pobiramo ličinke in odrasle žuželke. To naredimo zjutraj, ko so še nekoliko otrple, kasneje bo to opravilo težje, saj so hitre.

Pomagamo si lahko tudi tako, da na dele vrta posejemo tako imenovane lovilne rastline – stenice se bodo raje zadrževale na njih kot na naših vrtninah. Obožujejo oljno redkev, belo gorjušico, rukolo. Te posevke tudi redno kosimo.

Med vrtnine postavimo posodice s sladko vodo, kar bo privabilo žuželke.

Škropimo s pripravki iz rabarbarinih listov, vratiča, cimeta in čilija.

Čaj iz vratiča
Pest zeli prelijemo z 0,5 l vrele vode. Pustimo stati, dokler se ne ohladi oziroma vsaj 15 minut. Pred škropljenjem razredčimo s toplo vodo v razmerju 1 : 3.

Brozga iz vratiča
Od 150 do 250 g sveže ali 15 g suhe zeli, narezane na manjše kose, prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine, v preostanku vode pa vratič nato še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Tekočino ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah.

Brozga iz rabarbarinih listov
1 kg listov brez pecljev prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine. Liste v malo tekočine pa nato še 10 min kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo preostanek vode, v kateri so se listi namakali. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah.