Kolumna Jerneje Jošar: Pogumno v zagon nove vrtnarske sezone

5. 1. 2021 | Besedilo: Jerneja Jošar | Fotografije: Jerneja Jošar

sadike, načrt setve, seme, Koluma Jerneje Jošar

Lansko leto je bilo nadvse nepredvidljivo. Življenje ni teklo po stalnih tirnicah, veliko je bilo prilagajanj. In v teh drugačnih časih so se zelenice kot po tekočem traku začele spreminjati v rodovitne grede. No, nekaj dobrega pa je le prinesel ta čas!

Vesela sem bila, ko sem opazovala popolne začetnike, kako navdušeno izbirajo semena, sadike, kako prihajajo k meni po nasvete, željni znanja. In vse, kar si želim, je, da ne bodo nehali vrtnariti, tudi ko bo vse spet po starem. Naj bo teh nekaj napotkov za lažji zagon nove sezone, za pogum. In naj vas spomnim, vrtnarjenje je sprostitev in ne obveznost in garanje!

Naredite setveno-sadilni načrt

Vzemite si čas in naredite dober načrt setev in sajenja. Narišite ga v merilu na karirast papir. Pri načrtovanju upoštevajte:

  • botanične družine vrtnin,
  • dobre in slabe sosede,
  • potrebe po gnojenju,
  • čas setve in sajenj,
  • razdalje med rastlinami.


Vse podatke najdete v dobrem vrtnarskem priročniku.

Ko boste enkrat naredili dober načrt, boste naslednja leta posevke samo prestavljali po gredah – kolobarili. Če je to pretrd oreh za vas, se obrnite na strokovnjaka. Vložek za doživljenjski načrt je res zanemarljiv. Kako naredite načrt, preberite tukaj.

Seznam potrebnih semen

Ko imate narejen načrt, pripravite popis vrtnin in seznam potrebnih semen:  

  • Katere vrtnine: Na poseben list naredite seznam vseh vrtnin, ki ste jih vključili v načrt. Pojdite korak za korakom po načrtu. K vsaki zelenjadnici pripišite število sadik (paradižnik, zelje, kumare ...) ali število setvenih vrstic (korenček, rdeča pesa, redkvica ...), ki ste jih narisali v načrt.
  • Sorte: K vsaki vrtnini pripišite sorte, ki jih želite gojiti. Denimo pri paradižniku pripišite volovsko srce, novosadski jabučar ... Ali denimo pri solati majska kraljica, dalmatinka in določite, koliko katerih bi želeli.
  • Količina semena: Večina trgovin z vrtnarskim materialom posluje tudi po spletu, tako da lahko pri opisu semen pri vsaki sorti vrtnine najdete podatek, koliko semen je v eni vrečici (paradižnik, paprika, zelje, kumare ...) ali za kakšno dolžino setve zadošča vsebina (korenje, peteršilj, redkvica ...). Na osnovi tega preračunate, koliko vrečic posamezne vrtnine in njene sorte potrebujete.
  • Staro seme: Preglejte zaloge semen, ki jih imate doma. Starejše je seme, manjši je odstotek kaljenja. Seme namreč tudi med tem, ko miruje, diha in porablja hrano. Kako dolgo zadrži dobro kaljivost, je odvisno od vrste. Seme nekaterih vrtnin, kot so endivija, kapusnice (zelje, ohrovt, listnati ohrovt, brstični ohrovt, brokoli, cvetača), jajčevec, redkvica, redkev, rdeča pesa, sladka koruza, bo dobro kalilo tudi več kot pet let. Solata, radič, špinača, blitva, kreša, zelena, fižol, grah, paradižnik, paprika, kumare, bučke, melone, lubenice lahko sejemo tudi, ko je seme staro tri do štiri leta. Korenček, peteršilj, čebula in por bodo dobro kalili še dve do tri leta, med tem ko se semen pastinaka, črnega korena, dišavnic in cvetlic ne izplača hraniti dalj kot eno leto.
  • Kalilni preskus: Če niste prepričani o starosti semen, naredite preizkus kaljivosti. Na plitek krožnik položite več plasti papirnate kuhinjske brisače ali prtička. Papir dobro namočite s pršilko in po njem razporedite seme vrtnine, ki bi mu radi preverili kaljivost. Krožnik pokrijte s prej preluknjano prozorno folijo – lahko je kar vrečka za shranjevanje živil. Čez to poveznite časopisni papir, da seme ostane v temi. Odkrito pustite le seme dišavnic, cvetlic, korenčka in peteršilja, katerih seme kali na svetlobi. Krožnik postavite v topel prostor in redno rosite. Ko seme vzklije, odstranite časopisni papir. Seme ima dobro kaljivost, če kalijo vsa semena bolj ali manj hkrati. Če po dveh tednih še vedno ostane večji del semenk nevzkaljenih, se tega semena ne izplača sejati. Velikokrat se na starem semenu pojavita sluz ali celo plesen. Tega brez pomisleka zavrzite.

!!galerija!!


Posode za setev

V vrtnarskih trgovinah so na voljo setvenice – plastični zabojčki z več celicami. Uporabite tudi tiste, v katerih ste lansko leto kupili sadike, le dobro jih operite. Za setev vrtnin, ki jih moramo kasneje presaditi v večje lončke, kot so denimo paprika, paradižnik, sejemo vsako sorto posebej – več semen skupaj v večji lonček. Pri tem uporabimo vse, kar najdemo doma, cvetlične lončke, lončke od jogurta, skute ...

Substrati

Za setev kupite namenski substrat – na vreči piše Substrat za setev. To so lahke mešanice: prsti, peska, kokosovih vlaken ali šote, ki zagotavljajo zračnost in dobro odcednost.

Za setev v lončke izberemo primeren čas

Vrtnine se med seboj razlikujejo tako po tem, koliko časa potrebujejo od setve do velikosti sadike, ki je primerna za presajanje, kot tudi po tem, kakšne razmere zahtevajo na prostem. Ene rastejo zelo dolgo, druge hitro, ene lahko presajamo na prosto že marca, aprila, toplotno zahtevnejše pa šele v drugi polovici maja. Od vsega tega je odvisen čas setev v zaprtih prostorih. Če začnemo prezgodaj, so sadike, še preden jih lahko presadimo na prosto, že starikave, pretegnjene, blede. To se velikokrat zgodi pri paradižniku, saj marsikdo prehiteva s setvijo. Čas zanj prihaja šele v sredini marca!

Januarja sejemo por, zeleno in peteršilj

Por, zelena in peteršilj potrebujejo od setve do sadike, primerne za presajanje na prosto, skoraj dva meseca. Ker jih na prosto lahko presajamo že konec marca ali v začetku aprila, je setev v zaščitene prostore konec januarja ravno pravšnja.

Por sejemo v multiplošče s tricentimetrskimi prekati. V vsakega posejemo eno semenko. Do vznika ga imamo v temnem prostoru s temperaturo 15°C. Po vzniku ga prestavimo na svetlo, temperatura pa je lahko samo okoli 10°C. Sadike so primerne za presajanje, ko so debele kot svinčnik.

Zeleno posejemo v zabojčke, ki so do vzklitja v temnem, na temperaturi 26°C. Ko seme vzklije, zadošča temperatura 17°C, prostor pa mora biti svetel. Po razvoju prvega lista rastlinice presadimo v 3 cm široke lončke.

Peteršilj listnih sort sejemo tako, da damo do pet semen v lončke premera 5 cm (ali več semen v večji lonček). Seme prekrijemo z zelo tanko plastjo substrata. Do vznika imamo lončke na toplem (25°C), kasneje temperaturo znižamo in jih prestavimo na svetlo mesto. Pikiranje ni potrebno.

Med rastjo redno zalivamo – najbolje kar s pršilko. Nekaj dni pred presajanjem na grede sadike čez dan prenesemo na prosto, kak dan ali dva pred presajanjem pa jih pustimo zunaj tudi čez noč.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE