Če imate narejen dober načrt setev in sajenj, potem so tudi v tem času zelenjavne grede, tako kot moje, kar polne. Pa poglejmo, kaj sedaj raste na gredicah in kaj je treba postoriti, preden se temperature spustijo pod ničlo.

Na mojem vrtu tudi v tem času skorajda ni koščka prazne zemlje. Rastejo vrtnine, ki jih moram pravočasno pobrati, da jih zmrzal ne uniči, vrtnine, ki jih bom pobirala tudi izpod snega, in tiste, ki mi bodo bogatile jedilnike šele prihodnje leto, pa vendar jim mraz ne bo škodil. Te dni pri nas napovedujejo slano, zato bom še zadnjič porezala zelišča, pobrala seme enoletnic, za kosila pa kuhala blitvo in stebelno zeleno, da je čim manj ostane na prostem.

Kaj poberemo z gredic pred zmrzaljo

• Če raste na gredicah še kakšna glavnata solata, jo pred slano poberemo. Tudi tiste sorte za obtrgovanje ne prenašajo mraza.
• Porežemo cvetačo.
• Zelje lahko pustimo na gredah do konca novembra, saj bo nekaj mraza še preneslo. Potem ga poberemo in shranimo v kleti v zabojih s slamo.
• Porežemo baziliko, listnati peteršilj, majaron, janež, koper, koriander, kumino, enoletni šetraj, boreč. To so enoletne dišavnice, ki jih prva slana uniči. Pri peteršilju porežemo liste skoraj do tal, pri drugih porežemo poganjke z listi. Posušimo in shranimo v papirnatih vrečkah ali kozarcih. Naredimo peteršiljev in bazilikin pesto.
• Za namen sušenja porežemo tudi vsa druga trajna zelišča in dišavnice, meto, meliso, žajbelj, timijan, šetraj, drobnjak, luštrek, ožepek, pehtran, sivko, rožmarin ... Režemo 10 cm nad tlemi. Suhi poganjki, ki ostanejo na rastlini, sami po sebi služijo kot zaščita pred mrazom. V hudi zimi jih lahko pokrijemo z listjem, smrekovimi vejami, slamo ali vrtnarsko kopreno. Porezane poganjke posušimo, uporabimo jih za izdelavo zeliščnih kisov in olj.
• Limonsko travo, citronko, lovor, rožmarin presadimo v lonce in umaknemo v svetle lože, hodnike, garaže, kjer ne zmrzuje.
• Kapucinkam najprej poberemo seme, potem pa porežemo še liste in cvetove. Iz obojega naredimo pesto.
• Poberemo cvetove ognjiča in ga posušimo.
• Poberemo seme ognjiča, črne kumine, cinij, sončnic, žametnic, kozmej in drugih enoletnih cvetlic. 

Kaj lahko pustimo na gredah, vendar zaščitimo

• Jesenska endivija je imela letos res dobre rastne razmere, da nas je razvajala vse do sedaj. Zvečer jo pokrijemo z vrtnarsko kopreno in s tem podaljšamo obdobje pobiranja še za nekaj časa. Za kako dolgo, je odvisno, kako nizko se bodo spustile temperature.
• Jesenske sorte radiča, kot so štrucarja 'Pan di zuccero' in 'Bianco di Milano', okrogloglave sorte 'Palla Rosa 2', 'Variegata di Castelfranco' poberemo, preden se začne obdobje temperatur pod ničlo. Z zaščito lahko, tako kot pri endiviji, malo podaljšamo čas pobiranja. Rdeče in pisane sorte lahko ostanejo na gredah vse do decembra.
• Kitajski kapus je občutljiv na nizke temperature. Pred slano ga poberemo. Če ga čez noč dobro zaščitimo, mu še malo podaljšamo čas pobiranja.

!!galerija!!

Kaj pustimo na gredah brez zaščite

• Sorte zimske solate, ki smo jih sejali in sadili oktobra, bodo preživele zimo na prostem brez zaščite.
• Če ste presajali sadike zelja zelo pozno, so sedaj rastline oblikovale le nekaj večjih listov. V tej fazi bodo dobro prezimile in spomladi začele naprej rasti. Glav sicer ne bodo naredile, bo pa listje bujno in zato prav tako zelo uporabno.
• Ohrovti, glavnati, listni in brstični, so najboljši, ko jih nekajkrat ujame zmrzal, saj se zaradi nizkih temperatur del škroba pretvori v sladkor. Zato je hrana, pripravljena iz njih mnogo okusnejša in tudi lažje prebavljiva.
• Zimske sorte radiča, kot so 'Palla Rosa 4', 'Bianca Invernale', 'Treviški', 'Solkanski', 'Tržaški solatnik', 'Verona', 'Variegata di Lusia', ostanejo na gredah vse do pomladi. Pred hudim mrazom jih zaščitimo tako, da ob rastline prigrnemo prst in zastirko. Pokrivanje ni potrebno. Spomladi, takoj ko se otopli, bodo rastline rasle naprej.
• Motovilec, ki smo ga sejali septembra in oktobra, bomo pobirali celo jesen, pozimi in zgodaj spomladi. Nepokrit bo rasel počasneje in bo preko zime pobiranje malo skromnejše. Če ga zaščitimo s tunelom, pa bo pridelek obilnejši.
• Zimskega pora ne pokrivamo, v hudem mrazu le prigrnemo zastirko.
• Korenovke in gomoljnice (korenast peteršilj, črno redkev, podzemno kolerabo, strniščno repo in korenje, ki smo ga sejali avgusta) lahko pustimo čez zimo kar na gredah. Prst jim bo zagotovila najboljšo zaščito pred mrazom. Pobiramo jih sproti po potrebi. V hudem mrazu jih zaščitimo z debelejšo plastjo zastirke, denimo slame, sena, listja. Če je reden gost na vrtu voluhar, pa te vrtnine raje poberite.
• Azijska listna zelenjava prav tako prezimi na prostem. Sem spadajo rastline iz družine križnic, ki so odporne proti nizkim temperaturam, denimo pak čoj, mizuna, mibuna ...
• Na prostem bodo prezimili tudi špinača in blitva, listna in stebelna zelena ter trajna rukola (tankolistni dvoredec). Ti bodo dali prve spomladanske pridelke.

S čim ščitimo

Zimsko vrtnarsko kopreno ali folijo napnemo na loke, da oblikujemo tunel. Podnevi je nujno zračenje, saj v zaprtih tunelih pogosto zaradi obilice vlage rastline napadejo glivične bolezni. To je še posebej pomembno, če za zaščito uporabimo folijo, saj ta ne prepušča zraka. Neposredno pokrivanje s kopreno odsvetujem, saj v mrazu ta primrzne na lističe in jih s tem poškoduje. Za zaščito rastlin lahko uporabimo pletene košare, ki jih poveznemo nad npr. blitvo, ali čez lesen zabojček od sadja pregrnemo vrtnarsko kopreno. Nekateri uporabljajo tudi velike plastične posode od denimo olja, pralnega praška ... Vendar te uporabimo le čez noč, saj nepredušen material ugonobi rastline.