Redkvica

Poznamo okrogle sorte, ki so ponavadi škrlatno rdeče barve, v zadnjem času pa so na voljo tudi rumene, oranžne in vijoličaste. Podolgovate sorte so lahko popolnoma bele ali rdeče-bele.

Redkvico sejemo na prosto že marca.

Čas setve: Redkvico sejemo že zelo zgodaj spomladi, saj za klitje seme ne potrebuje toplih tal. Začnemo konec februarja in končamo do konca aprila. Poletne setve se ne obnesejo najbolje. Poletna vročina in suša sta pogost razlog, da redkvica ne oblikuje lepe okrogle korenine in hitro zacveti. Sicer pa so poleti sejane redkvice tudi mnogo ostrejšega okusa. Za jesensko bero sejemo od druge polovice avgusta do prve polovice septembra.

Setev in setveni koledar: Za setev izberemo dan za korenino. Če ne gre, sejemo raje ob dnevih za list kot pa za cvet in plod.

PREBERITE ŠE: Gojenje, vrste in sorte kapusnic

Gnojenje: Gred ne gnojimo s hlevskim gnojem. Preveč dušika povzroča gnitje korenov ali pa ti pokajo.

Setev, oskrba: Sejemo v vrstice, med katerimi pustimo od 10 do 15 cm razdalje, med semeni pa 3 do 5 cm. Redkvico lahko sejemo tudi v cvetlična korita globine 10 do 15 cm. Posevek sproti redčimo s puljenjem za uporabo dovolj velikih redkvic. Odvečne rastline lahko presadimo, saj se brez težav ukoreninijo. Nekateri redkvico sejejo skupaj s korenčkom, peteršiljem in pastinakom, ki klijejo zelo počasi, za označitev vrste.

Čez poletje se gojenje redkvice ne obnese. Sejemo jo ponovno avgusta in septembra.

Pobiranje: Redkvice začnemo pobirati, ko okrogle sorte merijo v premeru od 2 do 3 cm, podolgovate pa v dolžino od 5 do 6 cm. Pobiramo jih sproti. Če jih predolgo pustimo na gredi, koreni olesenijo, lahko postanejo tudi votli. Užitni so tudi listi.

Dobri sosedje: Sadimo jo v mešane posevke skupaj z blitvo, špinačo, grahom, fižolom, bučkami, lubenicami, melonami, paradižnikom, papriko, korenjem, pastinakom, peteršiljem, motovilcem, krešo in solato.

Slabi sosedje: Redkvice ne marajo bližine azijske listnate zelenjave, brokolija, brstičnega ohrovta, črne redkve, kitajskega kapusa, kolerabice, listnatega ohrovta, ohrovta, zelja, kumar in čebule.

Redkvice potrebujejo vodo: Če je pomlad suha, posevek redno zalivamo. S tem preprečimo puhlost in olesenitev korenov. Tudi napadi bolhača so manjši. Tla bo ohranjala vlažna zastirka.

Bolezni: Redkvica nima bolezni, razen gnitja korenov, ki je posledica preobilnega gnojenja.

Škodljivci: Mlade rastlinice lahko, ko so razviti šele klični listi, ogrozijo napadi bolhača. Kasnejši napadi niso škodljivi, saj tu in tam preluknjano listje ne vpliva na rast in razvoj korenov.

!!galerija!!

Grah

Poznamo nizke, srednje visoke in visoke sorte graha. Nizke so zgodnejše, pridelek je bolj enakomeren. Višje sorte so malo kasnejše, stroke pa pobiramo dalj časa. Poznamo tudi sorte z vijoličasto obarvanimi stroki in sorte, pri katerih uživamo stroke.

Grah pred setvijo čez noč namočimo v žajbljev čaj.

Čas setve: Prve setve opravimo v začetku marca. S setvami končamo konec aprila, najpozneje v začetku maja. Poletne setve se ne obnesejo najbolje. Poletna vročina in suša sta pogost razlog, da grah manj cveti, slabša je oplodnja, rastline napade pepelasta plesen. Grah lahko sejemo tudi septembra in oktobra in pridelek pobiramo zgodaj spomladi. Za jesensko bero sejemo grah avgusta, vendar je pridelek veliko manjši.

Gonjenje: Gred ne gnojimo s hlevskim gnojem. Preveč dušika je lahko vzrok za bolezni in škodljivce (uši).

Postopek setve: Sejemo v vrstice, med katerimi pustimo od 20 do 25 cm razdalje, med semeni pa 5 cm. Globina setve je 2 cm. Da semena ne bi izbrskali ptiči, ga zaščitimo s kopreno ali vejami.

PREBERITE ŠE: Spet je čas za setev graha, redkvice, špinače ...

Setev za sadike: Grah lahko posejemo tudi v lončke, pet semen v lonček premera 10 cm. Kasneje skupine presadimo na prosto. Med njimi pustimo 30 cm presledka.

Opora: Ko rastlinice zrastejo 10 cm, poskrbimo za primerno oporo.

Grah v posodah: Za gojenje na balkonih izberemo posode, globoke 20 cm.

Opravila in setveni koledar: Za setev graha izberemo dan za plod. Stroke za sveže zrnje pobiramo na dan za cvet, saj s tem spodbudimo nastanek novih cvetov in s tem tudi novih plodov. Če želimo suho zrnje graha, pobiramo stroke na dan za plod, saj s tem spodbujamo zorenje, rastlina oblikuje debelo zrnje. Z obiranjem na dan za list pospešujemo razvoj glivičnih obolenj.

Namesto, da bi sejali, lahko na prosto že sadimo sadike v lončke posejanega graha.

Dobri sosedje graha so blitva, brokoli, brstični ohrovt, buče, bučke, cvetača, črna redkev, endivija, kitajski kapus, koleraba, kolerabica, korenček, kumare, listnati ohrovt, lubenice, melone, ohrovt, rabarbara, radič, repa, redkvica, rdeča pesa, sladka koruza, sladki komarček, solata, šparglji, špinača, zelena, zelje.

Slabi sosedje graha so bob, čebula, česen, čičerka, dolga vigna, fižol, hren, jajčevec, krompir, leča, paprika, paradižnik, por, šalotka.

Zalivanje: Če je pomlad suha, posevek redno zalivamo, poskrbimo za zastirko.

Bolezen: Grah napada pepelasta plesen, če ga sejemo prepozno, saj sta suša in vročina vzrok za nastanek bolezni.  

Škodljivci: Zgodaj spomladi se lahko pojavijo uši (pregnojena tla). Grahov zavijač lahko popolnoma uniči pridelek. Maja in junija olivno rjava vešča, ki leta predvsem ponoči, odlaga jajčeca na cvetove in mlade stroke. Iz jajčec se izležejo drobne gosenice, ki se zavrtajo v grahove stroke in razvijajoče se zrnje. Vsebino zrnja požrejo, za seboj pa pustijo rove, polne iztrebkov. Z zgodnjimi setvami se tej nadlogi izognemo.