Kolumna Jerneje Jošar: Setve za jesensko zimsko bero

30. 6. 2020 | Besedilo: Jerneja Jošar | Fotografije: Jerneja Jošar

pozne setve, jesenska solata, endivija, radič, kapusnice

Navkljub vsem neprilikam, od preveč dežja, prehladnih noči, polžev in množico ostalih škodljivcev, lahko rečemo, da so vrtovi v tem času vseeno zelo radodarni in da nam narava vrača vloženi trud. Da bo tako tudi v jeseni in pozimi, pa moramo sedaj posejati kar nekaj zelenjadnic. Kam naj sadim, ko je vse polno? Kaj pa sploh sedaj še sadimo? Ti dve vprašanji sta najpogostejši. Prvo težavo rešimo z načrtom sajenj in setev, ki ga naredimo preko zime, enkrat, dobrega, za vselej. Sedaj pa poglejmo, koliko različnih vrtnin še sejemo in sadimo.

Endivija za jesenske solate

Kam naj sadim, ko je vse polno? Kaj pa sploh sedaj še sadimo? Ti dve vprašanji sta najpogostejši.

Spomnim se, da je moja mama sejala endivijo v začetku julija, preden smo odšli na morje. Ko smo se vrnili, je gosto setev redčila in izpuljene rastline smo pojedli. Slej ko prej je bil posevek toliko razredčen, da so se lahko ostale sadike razvile v lepe rastline. Takrat nekako ni bilo v navadi, da bi sadili endivijo že spomladi. In še sedaj se mnoge moje stranke začudijo, ko jim ob spomladanskem nakupu ponudim tudi endivijo. Posajene aprila in maja jemo od junija do nekje srede julija. Sploh tisti, ki imamo raje, da zeleni listi vseeno malo zagrenčijo, se vedno potrudimo, da spomladi posadimo tudi endivijo. Pa da se vrnem k sedajšnjim setvam, prej napisano pa si zapomnite za naslednjo pomlad.

PREBERITE ŠE: ENDIVIJA IN RADIČ: LJUBITELJA ZMERNE KLIME

Endivijo sejemo na dan za list

Tla pred setvijo zrahljamo z vilami in dodamo tanek sloj komposta. Sejemo v vrstice in kasneje posevek redčimo tako, da ostane med rastlinami 20 do 25 cm razmika. Izpuljene rastline pojemo ali presadimo na druge gredice. Če imate težave s polži, bo bolje, če posejete seme v lončke in kasneje presadite sadike na grede.

Pazimo na dobre sosede

Ko snujete posevek, upoštevajte, da bo endivija zelo dobro uspevala ob brokoliju, cvetači, zelju, kitajskem kapusu, črni redkvi kolerabici, ohrovtu, poru, sladkem komarčku, fižolu, korenčku. In ker v tem času sadimo tudi te, lahko naredimo čudovite kombinacije.

Sorte

Sorta eskariol rumena ima nekoliko svetlejše liste in rumen srček, pobrati jo bomo morali pred zmrzaljo. Sorta zlato srce se ponaša z rumeno sredico in listi z nakodranim listnim robom. Ne prezimi. Iz izkušenj naj vam povem, da je polži ne marajo. Bolje bosta prenesli jesenske nižje temperature sorti eskariol zelena in dečkova glava, pred zmrzaljo ju zaščitimo s tuneli.

Radič za tiste, ki obožujejo grenkobo

Pozno v jeseni in še bolj pozimi, so te grenkasto sladke glavice in listi nekaj, kar bi moralo biti na mizi pri vsaki hiši. Grenčina intibin je tista, ki je zaslužna za grenkaste liste radič. Pa ne samo za okus, tudi zdrava je, saj pomaga varovati telo tudi pred rakom.

Obnese se tudi delno senčna lega

Tla pred setvijo in sajenjem dobro zrahljamo in dodamo kompost. Sejemo in sadimo na dan za list. Med rastlinami pustimo 25 do 30 cm razmika.

Dobri in slabi sosedje

Pri uvrščanju radiča k že rastočim vrtninam pazimo, da ne bosta v njegovi bližini pastinak in peteršilj. Dobro pa bo rasel ob posevkih paradižnika, fižola, korenčka, rdeče pese, sladkega komarčka in solate. V tem času smo sicer grah in čebulo že pobrali, ampak lahko imate v mislih, da ju bomo spet sejali in sadili, grah avgusta, čebulo konec oktobra, in da radič prav lepo paše zraven.

!!galerija!!


Sorte, ki prezimijo in tiste, ki ne

Sorte, ki ne prezimijo na prostem, so castelfranco, palla rossa 2, pan di zuchero, binco di milano.

Zimo na prostem preživijo: grumolo verde, verona, variegata di luisa, averto, palla bianca, palla rossa 4, bianco di milano, anivip, monivip, treviški rdeči, tržaški solatnik, solkanski in cikorija.

Kapusnice za zimo

Ne pozabite na kapusnice, predvsem ohrovte, ki bodo na gredah celo zimo. Poleg njih julija posadite še pozne sorte zelja, brokoli, cvetačo, kitajski kapus in pak čoj. Vse našteto pa bo pred slano potrebno pobrati z gred.

Velike porabnice hranil

Ne pozabite na kapusnice, predvsem ohrovte, ki bodo na gredah celo zimo. Poleg njih julija posadite še pozne sorte zelja, brokoli, cvetačo, kitajski kapus in pak čoj.

Pred sajenjem kapusnice dobro pognojimo. Sama tla dobro prerahljam, dodam kompost po celotni gredi, v jamico, v katero bom sadila pa dodam še tri pesti komposta.

Korenovke in gomoljnice zanemarjene?

Ob dnevih za korenino ponovimo setve korenčka in rdeče pese, nastopil pa je tudi čas za gomoljnice in korenovke, ki jih bomo uživali preko cele zime, črno redkev, strniščno repo in podzemno kolerabo.

Enostavni in zdravi obroki

Tako enostavne obroke, polne vitaminov in mineralov lahko ustvarimo iz korenovk in gomoljnic. Za navdih nekaj iztočnic:

  • naribane samostojno ali v kombinaciji, zabeljene z oljčnim oljem, jabolčnim kisom in nasekljanimi lešniki, orehi ali mandlji.
  • narezane na rezine, zabeljene z oljčnim oljem, poljubnimi dišavnicami in začimbami (meni daleč najljubša posušeni listi zelene, rdeča paprika v prahu, poper, kurkuma) spečemo v pečici.
  • Skuhamo s krompirjem in pretlačimo.


Pazimo pri kolobarjenju!

Črna redkev, strniščna repa in podzemna koleraba spadajo v družino križnic, kamor spadajo tudi zelje, ohrovt, cvetača, brstični ohrovt, brokoli, kolerabica. Vsaj štiri leta jih ne sejemo na iste grede, niti ne na grede, kjer so rasle prej naštete vrtnine.

Sejemo na dan za korenino

Tla pognojimo s kompostom. Pazimo, da grede niso bile gnojene s hlevskim gnojem vsaj tri leta. Namenimo jim sončno lego. Seme sejemo v brazde, med katerimi pustimo 20 cm razmika. V vrsti se potrudimo sejati čim bolj na redko, kasneje, ko so rastline večje pa redčimo.

V suši zalivamo

V dolgih sušnih obdobjih zalivamo, sicer bodo koreni lesnati in majhni. Če po dolgo trajajoči suši nastopi deževno obdobje, koreni pokajo.

Dobri in slabi sosedi

Črna redkev bo bolje rasla v družbi blitve, graha, fižola, korenčka, paradižnika, solate in kreše, ne mara pa bližine čebule in kumar.

Strniščni repi prija bližina solate in špinače, tudi nizek fižol in grah, ki ju julija ponovno sejemo, lahko rasteta zraven nje. Slabih sosed nima.

Tudi podzemna koleraba slabih sosed nima, dobra pa sta špargelj in grah, in tudi kamilica ter bazilika ji bosta dobro deli.

Pozimi pobiramo z gred

Preko cele zime lahko izkopavamo korene in gomolje sproti. Če so tla slabo odcedna ali če imate voluharja, pa bo bolje, če v jeseni pridelek izkopljete in shranite v zabojih s slamo, peskom, v hladni kleti.

Deli na facebooku

Deli na drugih omrežjih

Or use your account on Blog

Error message here!

Hide Error message here!

Forgot your password?

Or register your new account on Blog

Error message here!

Error message here!

Hide Error message here!

Lost your password? Please enter your email address. You will receive a link to create a new password.

Error message here!

Back to log-in

Close
Več informacij DELOINDOM Logo

Zakaj imamo v uredništvu Dela in dom radi piškotke?

S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.

STRINJAM SE
newsletter
deloindom logo

Prijavite se na e-novice in bodite na tekočem!

Nadaljuj na prijavo >
newsletter
deloindom logo

Naročite se
na DELOINDOM

NAROČI SE