Na samorasle rastline rukole, katere seme lahko za vrt kupimo pod imenom divja rukola ali dvoredec (Diplotaxsis muralis in Diplotaxsis tenuifolia, vrsti se le malo razlikujeta) naletimo v naravi tudi v Sloveniji, predvsem na Primorskem oz. tam, kjer so tla apnenčasta. Res pa je, da imajo pod žgočim soncem in na sušnih tleh precej močnejši vonj in okus, saj je v njihovih delih več gorčičnih olj kot na oskrbovanih vrtnih gredicah.

Prav gorčična olja (oz. spojine glukozinolati) so med tistimi, zaradi katerih rukolo (ali rukvico po domače) nekateri obožujemo, nekaterim pa je premočnega okusa. Sicer pa so vse vrste rukole sorodnice oljnih ogrščic in gorjušic, spadajo torej v družino križnic.

Divje rukole ne nabiramo v oljčnikih in vinogradih

Rukola, na katero naletimo na obmorskih brezpotjih, je seveda primerna za uživanje, naberemo pa zdrave liste pri tleh rastline ali jih posmukamo s cvetnega stebla. Njeni lističi so odporni na vročino, če nam na poti do kuhinje malo ovenijo, jih za neka časa potopimo v vodo. Se pa v vsakem primeru izognemo rastlinam, ki še posebej rade rastejo v vinogradih, oljčnikih ali njihovi okolici, saj je veliko možnosti, da so v njih uporabljali škropiva.

Toda pod imenom rukola, ki ga uporabljamo v kuhinji ali na vrtu, se skriva več sorodnih rastlin. Pogosteje od zgoraj omenjenih vrst na vrtovih gojimo navadno rukvico (Eruca sativa), ki ima na začetku rasti za spoznanje manj nazobčane liste z bolj blago aromo in manj pekočinami kot dvoredec. Za obe vrsti je tudi značilno, da so mladi, redno rezani listi manj "divjega okusa" kot postarane rastline.

Dvoredec cveti rumeno, navadna rukvica belo

Če smo pustili rukolo na gredici zacveteti, brez težav ugotovimo, katero vrsto smo posejali. Navadna rukvica prav tako kot njena primorska sorodnica požene v višino, a nima rumenih, temveč kremno bele cvetne lističe, ki jih lahko prepredajo vijoličaste žilice. A ko na to vrsto naletimo v  naravi, ima prav tako močnejši okus kot vrtna, ki ji strižemo mlade lističe.

Tudi samorasla navadna rukola je doma v širšem območju Sredozemlja. Sama sem denimo nanjo naletela v kamnitih soteskah Kapadokije v Turčiji, kjer je belo cvetoča planjava rukvice ustvarjala čudovit okvir za častitljive vinske trte.