Ledeni možje, sv. Pankracij, Servacij in Bonifacij, godujejo od 12. do 14. maja. V preteklosti so jim pripisali krivdo za mrzlo in mokro vreme, ki se ob še možnem prodoru polarne zračne mase lahko pojavi v maju. Za njimi 15. maja goduje sv. Zofija in ker na god sv. Zofije rado dežuje, so ji po ljudskem izročilu nadeli ime mokra oziroma uscana Zofka. Z vsemi štirimi je povezanih več ljudskih pregovorov, ki se včasih izkažejo za pravilne, drugič spet ne. Se pa po ledenih možeh ravnajo mnogi vrtičkarji po Sloveniji, saj velja, da je s saditvijo nekaterih sadik na prosto dobro počakati, da minejo ledeni možje in da se zemlja dovolj ogreje. To še posebej velja za plodovke, med katere spada paradižnik.

Ker že zadnjih nekaj let vlada v povezavi s to vrtnino pravcato obsedno stanje, je Jerneja Jošar pripravila nekaj napotkov za dober paradižnik, ki vam bodo v pomoč pri pravilnem presajanju in oskrbi.

Rastline morajo biti nižje rasti, čokate, z močnim debelim steblom in tremi do petimi listi. Če se le da, preverite tudi koreninski sistem.

Kakšna naj bo sadika

Močna in zdrava sadika je predpogoj za zdrave rastline in obilen pridelek. Če sadike kupujete, izbirajte previdno. Rastline morajo biti nižje rasti, čokate, z močnim debelim steblom in tremi do petimi listi. Če se le da, preverite tudi koreninski sistem. Ta mora biti dobro preraščen, korenine pa svetle barve. Poglejte tudi, ali na sadiki niso že kakšni škodljivci ali bolezni. Pretegnjena stebla, svetlo zeleni ali rumeni listi, cvetovi ali celo plodovi na sadiki so znaki, da je slabe kakovosti.

Najprej poskrbimo za dobro lego in ustrezno pripravljena tla

Paradižnik posadim na sončno in zavetno lego. Vsaj sedem ur sonca na dan potrebuje ta toplotno zahtevna vrtnina. Tla pred sajenjem dobro zrahljam (ne lopatam oz. po domače štiham) in med rahljanjem vdelam v tla domači kompost. Približno tri litre na kvadratni meter ga porabim. Že dve leti zapored ob pripravi tal dodam tudi bio oglje.

Če je koreninski sistem kilav, bo nadzemni del šibek, nagnjen k boleznim, cvetenje bo revnejše in posledično pridelek manjši, pa tudi plodovi bodo slabše kakovosti – manjši in manj okusni.

Čas presajanja

Paradižnik presajam na prosto šele po 15. maju, ko minejo ledeni možje. Tako je počela že moja stara mama, tudi moja mama se še vedno drži tega datuma. Jaz jima sledim. Izkušnje, njune in sedaj tudi moje, so pokazale, da prej s sajenjem paradižnika na prosto ne pridobimo čisto nič. Kvečjemu se mu bo slabo pisalo. Sredina maja je v osrednji Sloveniji tista prelomnica, ko nekako še vedno lahko drastično padejo temperature, tudi slana je že padla. Vendar problem ni samo v slani. Paradižnik prihaja iz toplih krajev, zato moramo imeti to vedno v mislih. Potrebuje tudi dobro ogreta tla, ta pa se na pravo temperaturo, ki naj bo okoli 15 °C ogreje šele v sredini maja. Na Obali se tla ogrejejo na primerno temperaturo kakšna dva tedna prej, v višjih legah pa šele ob koncu meseca. Dovolj topla tla so pogoj za dobro ukoreninjanje, razvoj koreninskega sistema. Če je ta močan in dobro razvit, bo rastlina preko njega dobila tudi dovolj vode in hranilnih snovi, da bo krepka in rodna. Če je koreninski sistem kilav, bo nadzemni del šibek, nagnjen k boleznim, cvetenje bo revnejše in posledično pridelek manjši, pa tudi plodovi bodo slabše kakovosti – manjši in manj okusni.

!!galerija!!

Tudi temperaturna nihanja med dnevom in nočjo ne vplivajo dobro na naše razvajence. Sonce je že tako močno, da se temperatura čez dan lahko dvigne tudi na več kot 20 °C, ponoči pa pade tudi pod 10 °C. Te spremembe vplivajo na rastline, ki s padcem nočnih temperatur vsakič znova doživijo šok. Tako se hitro izčrpajo, se iz dneva v dan borijo za preživetje. In spet smo tam –  to je razlog, da so šibke, bolj dovzetne za bolezni in škodljivce, slabše tudi rodijo.

Nekateri, ki imajo čas, redno spremljajo vremenske razmere in čez noč posevke pokrivajo, zjutraj, ko posije sonce, pa spet odkrivajo. Hm, jaz in mnogi drugi, ki hitijo v službo, tega resnično ne utegnemo početi.

Paradižnik presajam na prosto šele po 15. maju, ko minejo ledeni možje. Izkušnje so pokazale, da prej s sajenjem paradižnika na prosto ne pridobimo čisto nič.

Kako sadimo

Sadiko paradižnika posadim globoko vse do prvih listov. Na delu stebla, ki bo v zemlji, se bodo razvile še dodatne korenine. Tako bo koreninski sistem močnejši in zato tudi rastline krepke in rodovitnejše.

Med rastlinami pustite dovolj prostora, da bo zrak krožil. Če je posevek pregost, se na listih dalj časa zadržuje vlaga, ki pa je pogoj za razvoj mnogih bolezni, tudi krompirjeve plesni. Med sadikami naj bo 50 cm razmika, v vrsti pa 70 cm.

Za presajanje izberemo (po luninem setvenem koledarju) dan za plod. 

Dobre in slabe sosede

Paradižnik sama najraje sadim v družbo pora, radiča, bazilike in kapucinke. Na en rob grede posadim poletni por, na drugi rob posejem že spomladi radič sorte tržaški solatnik, kateremu redno režem liste, tu in tam vključim za boljši okus in odpornost paradižnika tudi baziliko, tla pod rastlinami pa hitro prekrijejo kapucinke in tako nadomestijo spomladansko zastirko iz slame. Kapucinke so še posebej dobrodošle tudi tam, kjer imate na vrtu težave s strunami ali drugimi talnimi škodljivci. Koreninski izločki kapusnic omejijo njihovo prisotnost.

V preglednici najdete še druge dobre sosede paradižnika in tudi rastline, ki jih raje ne sadite v njegovo bližino.

Privezovanje k opori

Večina paradižnikov, razen grmičasti, potrebuje oporo. Sama uporabim kar močne debele vrbove veje. V vrtnih centrih imate na voljo tudi lepe lesene opore, ki so cenovno ugodne. Raje odštejte nekaj centov več za naravni material, kot da kupujete plastiko. Paradižnik lahko že kmalu po sajenju privežete k opori. Uporabite debelo vrv ali bombažne trakce. Privez naj bo navzkrižna – vrvica v obliki osmice (na fotografiji), in ohlapna, da se steblo lahko nemoteno debeli.

Odstranjevanje zalistnikov

Paradižnik v pazduhah listov oblikuje stranske poganjke. Če jih pustimo, se iz njih razvijejo dodatna stebla, in rastlina je kasneje preveč gosta. Zato zalistnike sproti odstranjujemo. Če se le da, ko so čisto majhni, centimeter ali dva dolgi. Sama jih kar odščipnem. Z odstranjevanjem preveč razvitih zalistnikov lahko poškodujemo rastlino.

Gnojevka iz gabeza 
500 g svežih ali 100 g suhih listov prelijemo s 5 l vode in postavimo na toplo mesto. Vsak dan premešamo. Pripravek je nared, ko rastlinski deli potonejo, tekočina pa se preneha peniti. Vse skupaj nato precedimo in tekočino razredčimo z vodo v razmerju 1 : 10. Zalivamo po tleh, ob rastlinah.

Dognojevanje

Paradižnik za dobro zasnovo cvetov, oplodnjo in kakovost plodov potrebuje kalij in fosfor. Zato ob prvem cvetenju dognojujemo z gabezovim gnojilom, ki ga pripravimo sami. Seveda lahko kupite tudi tekoča gnojila, ki vsebujejo več kalija in fosforja in skoraj nič dušika, prav taka, ki so namenjena za dognojevanje plodovk. Nekatera so prav opremljena s sliko paradižnika – da jih boste lažje našli.

Grenka sol za lepši pridelek

Grenka sol, poznamo jo tudi pod imenom epsomska sol, je naravni mineral, magnezijev sulfat (Mg SO4). Vsebuje približno 10 odstotkov magnezija in 13 odstotkov žvepla. Vrtnarji jo že stoletja dodajajo paradižnikom, paprikam in vrtnicam, ker tako naredijo več cvetov in plodov, rastline so bolj zelene in pridelek je večji. Sama dodam žličko grenke soli že ob presajanju. Naredim jamico, nasujem grenko sol, ki jo pokrijem s tanko plastjo zemlje in posadim sadiko.

Kasneje, v času cvetenja, oblikovanja in dozorevanja plodov vsaka dva tedna škropim z raztopino 1 do 2 žličke grenke soli v pol litra vode.

Krepitev in zaščita pred boleznimi

Za krepitev rastlin jih enkrat na dva tedna poškropite s pripravki iz preslice, kamilice, žajblja, surovega mleka ali sirotke. Rastline bodo krepkejše in bolj odporne na bolezni.

Brozga iz njivske preslice 
500 g sveže ali 100 g suhe zeli, narezane na manjše kose, prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine, preslico v malo tekočine pa nato še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo preostanek vode, v kateri se je preslica namakala. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah.

Čaj iz kamilice
Pest posušenih kamilic prelijemo z 1 l vrele vode. Pustimo stati, dokler se ne ohladi, oziroma vsaj 15 minut. Seme namakamo v čaju vsaj 30 minut. Čaj naj bo topel. Za škropljenje čaj razredčimo z vodo v razmerju 1: 10. Biodinamiki ga pred uporabo še 15 minut dinamizirajo – vrtinčijo v smeri urnega kazalca.

Brozga iz žajblja
250 g žajbljevih listov prelijemo s 5 l vode. Pustimo stati 24 ur. Naslednji dan odlijemo večino tekočine, preostanek pa nato še pol ure kuhamo na zmernem ognju. Ohladimo, precedimo in dolijemo prej odlito tekočino. Pred škropljenjem razredčimo z vodo v razmerju 1 : 5 in škropimo po rastlinah. Ob pojavu bolezni škropimo z razredčeno tekočino, 1 : 1.

Pripravki iz mleka in sirotke
3 dcl domačega, svežega, polnomastnega in nepasteriziranega mleka ali sirotke zmešamo z 7 dcl vode. Dobro premešamo. Če nimamo domačega mleka, uporabimo ekološko kupljeno, vendar naj bo nepasterizirano. Zmešamo ga z vodo v razmerju 1 : 1. Namesto vode uporabimo kamilični čaj. Škropimo po rastlinah enkrat na teden. Ko obstaja nevarnost za glive plesnivke, škropimo večkrat.

Paradižnik v loncih

Zaradi težav s krompirjevo plesnijo se mnogi odločajo za sajenje paradižnika v lonce. Tudi sama sem jih lansko leto posadila v lonce premera 40 cm in globine 45 cm. Napolnila sem jih s kakovostnim ekološkim substratom brez šote in postavila pod streho k steni hiše. Dobro so uspevali, priznam, mnogo bolje kot tisti na prostem na vrtu na vrtnariji. V tako velike lonce lahko sadite vse sorte, pod njih pa posadite baziliko. Zasaditev je lepa tudi pogled.

Paradižnik na balkonih

Tisti, ki imate balkone, četudi so majhni, zagotovo najdete prostor za  kakšen velik lonec s paradižnikom češnjevcem. Sicer pa obstajajo balkonske sorte paradižnika, kot sta denimo kremser perle in alfred. Navdušili vas bosta s čokato rastjo, ki je tudi na videz privlačna in okrasna, za piko na i pa poskrbijo še sladki, sočni, na pokanje odporni, srednje veliki rdeči plodovi v grozdih. Ker je rast grmičasta, opore ne potrebujeta, tudi odstranjevanje zalistnikov ni potrebno. Za sajenje v obešenke in korita pa izberite sorte češnjevih paradižnikov čokate povešave rasti kot so tumbling tom red z rdečimi plodovi ali tumbling tom yellow in gelbe johanisbeer z rumenimi plodovi.

--- 

MORDA VAS ZANIMA TUDI: Mali vrtičkarji: kaj se nam splača zasaditi, kaj pa je vseeno bolje kupiti