Opis škodljivca

Močnejši napad kapusovega ščitkarja (Aleurodes proletella) je pričakovati v sušnih poletjih in jesenih. Drobne, le 3 mm velike bele žuželke najdemo na spodnji strani listov v večjih kolonijah. Če jih zmotimo, odletijo. Imajo par belih kril, ki je okrašen s temnimi pegami, z dvema na vsakem krilu. Krila so prekrita z voščenim poprhom. Samice odlagajo jajčec, iz katerih se izležejo ličinke. Vsaka samica odloži tudi do 100 jajčec. Ličinke prav tako živijo na spodnji strani listov, vendar so nepremične – pritrjene so na rastlino podobno kot kaparji. Obdane so z voščenim ščitkom in tudi zaradi slednjega je škodljivec bolj trdoživ.

Škodo na posevkih delajo tako odrasli osebki kot ličinke. Oboji sesajo rastlinski sok, zaradi česar rastline zaostajajo v rasti. Izločajo tudi velike količine medene rose, na katero se naselijo glivice sajavosti. Na zgornji strani listov je okužba vidna kot siva prevleka. Kapusov ščitkar ima do pet rodov na leto. Prezimi na ostankih rastlin.

Varovalni ukrepi

Ker prezimi na ostankih rastlin kapusnic, jih je treba jeseni odstraniti z vrta. Potreben je tudi širok kolobar. Poleg tega ga obvladujemo z naravnimi pripravki iz vratiča, rabarbare in rmana, kot jih uporabljamo tudi proti kapusovi muhi, pri čemer škropimo tako, da čim več kapljic škropiva doseže spodnjo stran listov. Več o omenjenih rastlinskih pripravkih lahko preberete v prispevku Kapusova muha je lahko pogubna.