Najpogostejše napake pri vzgoji plodovk: od prezgodnjega sajenja do napačnega gnojenja

Paradižnik, paprika, bučke in druge plodovke so nepogrešljiv del naših poletnih krožnikov. Slovenski vrtičkarji jih obilno sadimo na domačem vrtu, njihova vzgoja pa ni vedno preprosta, saj jo pogosto otežujejo bolezni in škodljivci. S pravilno izbiro sadik, zadostno prehrano rastlin in vestnim izvajanjem zaščitnih ukrepov vso sezono bomo lahko pridelali plodovke kot izkušeni vrtnarji.

Zelo pogosta napaka pri vzgoji plodovk je prezgodnje sajenje. Gre za toplotno zahtevne rastline, ki lahko ob prenizkih temperaturah pomrznejo ali zaostanejo v rasti. Po­sledica je manjši pridelek, kot si ga želimo v poletnih mesecih. Tla morajo biti dovolj ogreta, vsaj na 12 stopinj Celzija, zato jih na prosto sadimo šele po 15. maju. V zavarovane prostore, kot so rastlinjaki, pa jih lahko presajamo malo prej.

Sadike morajo biti zdrave, krepke in dovolj razvite, imeti morajo bele ter dobro razvejane korenine. Takšnih, ki so že v fazi cvetenja ali imajo rjave lise oziroma pege, ne sadimo, saj so manj primerne za uspešno vzgojo. Le kakovostne sadike lahko dobro prenašajo vremenske nevšečnosti. Zagotovimo visoko kakovostno zemljo, bogato z organskimi snovmi, ki je primerna za sajenje in presajanje vseh vrst paradižnika ter drugih plodovk. Njena posebej prilagojena sestava ustreza potrebam paradižnika, paprike in bučk ter omogoča uspešno začetno rast, oploditev in razvoj plodov. Zaradi visoke sposobnosti zadrževanja vode je zalivanje manj pogosto, kar olajša nego rastlin.

Rodovitne rastline potrebujejo veliko hranil

Plodovke so zahtevne oziroma kar požrešne rastline, zato potrebujejo dovolj hranil za optimalno rast in razvoj. Zlasti pomemben je kalij, ki prispeva k trdnosti rastline, razvoju koreninskega sistema ter večji kakovosti in velikosti plodov. Poleg tega ima pomembno vlogo pri povečanju odpornosti rastlin proti različnim stresnim razmeram. Ob sajenju v sadilno jamico dodamo granulirano ekološko organsko gnojilo z uravnoteženo sestavo NPK in višjim deležem kalija. Gnojilo se ob stiku z zemljo in vodo postopoma sprošča, kar omogoča dolgotrajno dostopnost hranil v območju korenin.

Za večjo odpornost rastlin in boljši pridelek

V času suše korenine zaradi pomanjkanja vode ne morejo učinkovito črpati hranil, kar ustavi rast in rastline močno oslabi. Plodovke v takšnih razmerah dognojujemo foliarno, torej prek listov, z ekološkim tekočim gnojilom na osnovi morskih alg. Te delujejo kot naravni spodbujevalci rasti, saj podpirajo razvoj koreninskega sistema in povečujejo odpornost rastlin. Morske alge vsebujejo vitamine, minerale in naravne rastlinske hormone, zato delujejo tako preventivno kot krepilno.

Kalcij ima ključno vlogo pri razvoju plodovk. Njegovo pomanjkanje se kaže kot pokanje plodov, črnenje in gniloba okoli muhe. Poleg tega vpliva na uravnavanje pH tal, saj jih pomaga ohranjati bolj nevtralna. To je za paradižnik še posebej pomembno, saj najbolje uspeva pri vrednosti pH med 6,2 in 6,8. Za preprečevanje in odpravljanje težav, povezanih s pomanjkanjem kalcija, lahko uporabimo organsko kalcijevo gnojilo s trojnim učinkom – deluje kot vir mikrohranil, biostimulant in korektor fizio­loških nepravilnosti.

Ko napadejo bolezni in škodljivci

Paradižnikova plesen, črna listna pegavost paradižnika in plesen na kumarah so pogoste bolezni plodovk. Njihov pojav je odvisen od več dejavnikov, na primer pregoste zasaditve, premalo osončenega in neprevetrenega rastišča ali zalivanja po listih. Ker večina glivičnih bolezni za razvoj potrebuje visoko temperaturo in vlago, je pomembno, da ne ustvarjamo takšnih razmer. Za večjo odpornost lahko rastline že od sajenja krepimo s pripravki iz njivske preslice. Ta je bogata s silicijem in drugimi minerali, ki utrjujejo celične stene rastlin ter s tem otežujejo vdor povzročiteljev bolezni.

Med škodljivci posebno škodo povzroča paradižnikov molj (Tuta absoluta). Samice odlagajo jajčeca na liste in plodove, iz katerih se razvijejo ličinke, ki se zavrtajo v tkivo in delajo rove. Rastline zato slabše rastejo, plodovi pa so poškodovani in manj kakovostni. Molje privablja temna barva, aktivni pa so predvsem ponoči. Ena najučinkovitejših metod zatiranja je uporaba črnih lepljivih plošč z entomološkim lepilom, ki škodljivce privablja in ujame.