Napaka pri zalivanju v vročini, zaradi katere rastline, čeprav jim namenimo več vode, trpijo

Ko temperature več dni zapored presežejo 30 stopinj Celzija, marsikdo rastlinam nameni več pozornosti. Zalivamo jih pogosteje in z večjo količino vode. To se zdi povsem logično, vendar vrtnarski strokovnjaki opozarjajo, da prav pretirano in nepravilno zalivanje v času vročinskih valov pogosto povzroči več škode kot koristi. Rastline namreč ne trpijo vedno zaradi pomanjkanja vode, temveč zaradi načina, kako jim jo dovajamo.

Največja napaka je pogosto vsakodnevno površinsko zalivanje z majhno količino vode. Takšno zalivanje navlaži le zgornjo plast zemlje, korenine pa ostanejo žejne. Posledično rastline postanejo še bolj občutljive na vročino in sušo, saj se zgornja plast zemlje hitro izsuši.

Manj pogosto, a bolj temeljito

Vrtnarji zato priporočajo, da rastline raje zalivamo redkeje, vendar precej bolj obilno. Cilj je, da voda prodre globoko v zemljo, kjer spodbuja razvoj močnejšega koreninskega sistema. Korenine, ki segajo globlje, lažje dostopajo do vlage tudi takrat, ko se površina zemlje popolnoma osuši. Pri zelenjavnem vrtu to pomeni, da je pogosto dovolj temeljito zalivanje dvakrat do trikrat na teden, odvisno od vrste tal in vremenskih razmer. Peščena tla vodo hitreje izgubijo, medtem ko jo ilovnata zadržijo precej dlje.

Pri tem seveda ne pozabimo, kar čivkajo že vrabci na vejah. Najprimernejši čas za zalivanje je zgodaj zjutraj. Takrat je zemlja hladnejša, izhlapevanje manjše, rastline pa imajo ves dan na voljo dovolj vlage. Dobra izbira je tudi večerno zalivanje, vendar ne prepozno. Če ostanejo listi dolgo mokri, se namreč lahko poveča tveganje za razvoj glivičnih bolezni, zlasti pri paradižniku, bučkah, kumarah in vrtnicah.

Zalivate preveč ali premalo? Tako ugotovite, kaj vaše rastline v resnici potrebujejo

In čeprav se zdi, da bodo rastline osvežene, če jih poškropimo po listih, to ni priporočljivo početje. Večina vrtnarskih strokovnjakov svetuje, da vodo usmerimo neposredno v tla okoli rastline. Mokri listi v toplih in vlažnih razmerah predstavljajo ugodno okolje za razvoj različnih bolezni. Poleg tega rastline največ vode sprejmejo skozi korenine in škropljenje listov ne nadomesti kakovostnega zalivanja.

Zastirka je najboljši pomočnik

Če želite porabo vode vseeno čim bolj zmanjšati, je ena najučinkovitejših rešitev stara dobra zastirka. Plast slame, pokošene in nekoliko osušene trave, lubja ali komposta preprečuje hitro izhlapevanje vode iz tal, obenem pa ohranja zemljo hladnejšo. Tako lahko občutno zmanjšamo izgubo vlage in izboljšamo strukturo tal. Poleg tega zavira rast plevela, ki bi sicer rastlinam odvzemal dragoceno vodo.

Koliko vas letos stane zalivanje vrta? Vrtnarji prisegajo na trik, s katerim porabijo tudi do polovico manj vode

Posebno pozornost namenimo lončnicam

Ob vročinskih valovih pa so še posebno na udaru lončnice. Koreninska gruda se segreje veliko hitreje kot zemlja na vrtu, zato se substrat tudi hitreje izsuši. Tudi tukaj velja pravilo, da je bolje zalivati temeljito kot večkrat po malem. Odvečna voda mora skozi drenažne odprtine odteči, saj zastajanje vode povzroča gnitje korenin. V času vročinskih valov je smiselno lonce prestaviti na mesto, kjer bodo v najbolj vročem delu dneva zaščiteni pred neposrednim soncem.

Rastline v takšnih loncih so poleti veliko bolj dovzetne za izsušitev (če jih imate, jih je morda smiselno zamenjati)

Rastline same pokažejo, kaj potrebujejo

Kljub vsem nasvetom, ki jih je mogoče dobiti na spletu, pa je rastlinam treba prisluhniti. Uveli listi še ne pomenijo nujno, da rastlini primanjkuje vode. Nekatere vrste se v največji vročini začasno povesijo kot naraven obrambni mehanizem in si opomorejo že proti večeru. Če zemlja pod površino ostaja vlažna, dodatno zalivanje ni potrebno. Najboljši pokazatelj je namreč vedno zemlja. Preden posežemo po zalivalki, s prstom preverimo vlago nekaj centimetrov pod površjem. Če je zemlja še vedno vlažna, z zalivanjem raje počakajmo.